Ponedeljek, 19. 6. 2017, 12.03
7 let, 1 mesec
Odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško znana čez 10 dni
Arbitražno sodišče bo razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo prihodnji četrtek, 29. junija.
Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume bo razsodbo predstavil v Palači miru v Haagu med 14. in 16. uro, sodba pa bo objavljena tudi na spletnih straneh, so sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.
Dogovor za določitev meje med državama s pomočjo arbitraže sta slovenska in hrvaška vlada podpisali 4. novembra 2009 v Stockholmu, sodišče pa poleg predsednika Guillauma sestavljajo še člani Rolf Einar Fife, Vaughan Lowe, Nicolas Michel in Bruno Simma.
Preberite še:
- Jutarnji list: Večji del Piranskega zaliva bo pripadel Sloveniji
- Kaj dela Slovenija, ko jo Hrvaška premika po šahovnici
- Vsa odprta mejna vprašanja sosednje Hrvaške
Skladno s sporazumom bo sodišče določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Mejo morajo določiti na podlagi "pravil in načel mednarodnega prava", pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za "dosego poštene in pravične odločitve" lahko upoštevajo še "pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov".
Hrvaška arbitražo ignorira
Na Hrvaškem sicer že ves čas zatrjujejo, da za njih odločitev sodišča ne bo obvezujoča, glede na to, da je hrvaški sabor leta 2015 sprejel odločitev o odstopu od arbitražnega sporazuma. Razlog je bilo razkritje prisluhov pogovorov med arbitrom iz Slovenije Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Hrvaška je takrat ocenila, da je s tem prišlo do nepovratne kontaminacije postopka.
Slovenija je temu oporekala in tudi arbitražno sodišče je 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Sodišče je tako nadaljevalo delo, sicer v spremenjeni sestavi - po odstopu obeh nacionalnih arbitrov sta njuni mesti zasedla Rolf Einar Fife in Nicolas Michel. STA
Nekdanji diplomat in ustavni sodnik Ernest Petrič je sicer pred kratkim za Siol.net dejal, da Hrvati niso nikoli zanikali veljavnosti sporazuma, ampak le sestavo sodišča. Odločitev arbitražnega sodišča pa bo po njegovih besedah pravno zavezujoča in dokončna, s tem pa bo meja med državama pravno določena in dokončna.
Hravški premier Andrej Plenković je danes hrvaška stališča ponovil, torej, da Hrvaška nikakor ne bo zavezana z odločitvijo arbitražnega sodišča v sporu o meji. Je pa poudaril, da ostajajo odprti za pogovore s Slovenijo o vseh odprtih meddržavnih vprašanjih, vključno z mejo.
Erjavec: Pripravljenih kar nekaj scenarijev za implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča
Zunanji minister Karel Erjavec je dejal, da ima MZZ v okviru medresorske skupine pripravljenih kar nekaj scenarijev v zvezi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Poudaril je, da bo Slovenija odločbo spoštovala.
Dodal je, da v Bruslju prav tako poudarjajo, da je potrebno spoštovati mednarodne pogodbe, zlasti odločitve arbitražnih sodišč.
"Težko si predstavljam, da bi država, ki je članica Evropske unije, ki je članica zveze Nato, nenazadnje tudi organizacije Združenih narodov, ravnala v nasprotju s sprejetimi zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo," je ob prihodu iz Luxembourga, kjer se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU, dejal Erjavec.
Hrvaški mediji: Večji del Piranskega zaliva bo pripadel Sloveniji
Obravnave za določitev meje je arbitražno sodišče v Haagu sicer končalo že konec aprila letos.
Takrat so hrvaški mediji po neuradnih informacijah poročali, da naj bi bila odločitev arbitražnega sodišča podobna sporazumu Drnovšek-Račan, ki je večji del Piranskega zaliva dal Sloveniji, Hrvaški pa pustil morsko mejo z Italijo.
V političnih strankah poudarjajo pomen spoštovanja arbitražne sodbe
Na napoved arbitražnega sodišča v Haagu, da bo sodišče sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo 29. junija, so se odzvale nekatere slovenske politične stranke. Socialni demokrati in Združena levica poudarjata predvsem, da bo treba sodbo spoštovati.
10