SiolNET. Novice Slovenija
8,34

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vsa Slovenija lahko vidi, kdo je sklenil predporočno pogodbo

8,34

termometer

predporočna pogodba
Vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni javna in vpogled v samo pogodbo je mogoč samo osebam, določenim v 88. členu družinskega zakonika, pojasnjujejo v Notarski zbornici Slovenije. Foto: Getty Images

Na spletni strani notarske zbornice so javno objavljena imena posameznikov, ki so s svojim partnerjem ali partnerico sklenili t. i. predporočno pogodbo. Čeprav na ministrstvu pojasnjujejo, da je objava skladna z zakonom in namenjena zaščiti tretjih oseb, ki s podpisnikoma vstopajo v poslovne odnose, informacijska pooblaščenka meni, da bi lahko to uredili tudi drugače.

Na spletni strani Notarske zbornice Slovenije je objavljen register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Gre za računalniško vodeno zbirko podatkov. Za to se v javnosti pogosto uporablja izraz predporočna pogodba, čeprav lahko to pogodbo sklenejo pari pred poroko, v času zakona, pa tudi zunajzakonski partnerji.

Na seznamu najdemo tudi nekdanjega poslanca stranke SD Luko Jurija in njegovo ženo.

Javno dostopno, kdo je podpisal pogodbo

Kar pa bode v oči, je javnost podatkov, ki jih najdemo v registru. Tako lahko na internetu izvemo ime, priimek, naslov obeh podpisnikov, datum vpisa pogodbe v register, začetek veljavnosti pogodbe, morebitne spremembe in podatke o notarju, ki pogodbo hrani. Vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni javna in vpogled v samo pogodbo je mogoč samo osebam, določenim v zakoniku, pojasnjujejo v Notarski zbornici Slovenije.

Vprašanje, zakaj so ti podatki javni, je na mestu

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi, da je vprašanje "o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev vsekakor na mestu". Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi, da je vprašanje "o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev vsekakor na mestu". Foto: STA Zakaj so ti podatki javno dostopni in ali je to z vidika varovanja osebnih podatkov kakorkoli sporno, smo povprašali informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Kot nam je povedala, mora za vsako obdelavo osebnega podatka obstajati ena od mogočih pravnih podlag. V konkretnem primeru je pravna podlaga za javnost nekaterih osebnih podatkov družinski zakonik (2. odstavek 93. člena).

Pojasnjuje, da pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov sicer obstaja in torej sama zakonitost obdelave ni sporna, da pa je vprašanje "o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev vsekakor na mestu". Dodaja, da sta morala resorno ministrstvo kot predlagatelj zakona, posledično pa tudi sam zakonodajalec opraviti natančno tehtanje utemeljenosti in sorazmernosti posega v zasebnost zakoncev, saj iz javne objave izhajajo osebni podatki. 

911 Novice Kaj se zgodi, če v Sloveniji namesto 112 pokličete 911?

Javnost podatkov je pomembna za sklepanje pravnih poslov

Po obrazložitev, zakaj so torej ti podatki javni in ali ne bi bilo smiselno dostopa do teh podatkov urediti kako drugače, smo se obrnili tudi na ministrstvo za delo.

predporočna pogodba Foto: Getty Images

Z direktorata za družino so nam odgovorili, da je namen javnosti podatkov teh pogodb zagotoviti javnost pogodbenega premoženjskega režima med zakoncema tretjim osebam. "Publiciteta registra pogodb o medsebojnih premoženjskih razmerjih zakoncev, pa tudi vseh drugih javnih registrov, ki zagotavljajo javnost podatkov o premoženju fizičnih in pravnih oseb, je v zagotavljanju pravne varnosti pri sklepanju pravnih poslov," so pojasnili.

Kako sta zakonca uredila premoženjski režim

Kot so navedli, v praksi lahko pride do situacije, ko bi tretje osebe želele sklepati pravne posle z zakoncema in se z javnostjo podatka o sklenitvi pogodbe lahko seznanijo s tem, da sta zakonca drugače uredila svoj premoženjski režim. S tako ureditvijo se varuje tretje osebe pri sklepanju pravnih poslov in ureditev zagotavlja varnost pravnega prometa. S tem je zagotovljeno varnejše in bolj transparentno poslovanje zakoncev s tretjimi osebami.

Pooblaščenka: Bolj smiselna bi bila drugačna ureditev

Ob to pojasnilo pa se je obregnila informacijska pooblaščenka. Zapisala je, da če je bil smisel te objave varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev. Dodaja, da namreč 3. odstavek člena določa, da sama javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo. 

ministrstvo za delo Foto: STA

"Zaradi varnosti pravnega prometa bi zato bilo bolj smiselno, da bi bila nivojska dostopnost do določenih relevantnih podatkov, na primer glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim posameznikom, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava dejstva sklenjene zakonske zveze in samega obstoja te pogodbe," pojasnjuje.

Izet Rastoder Posel danes Kralj banan kupil letalska dovoljenja Adrie Airways #video
Na ministrstvu so pojasnili, da so bile te določbe pripravljene in usklajene s pristojnimi resorji, in sicer tudi z ministrstvom za pravosodje, službo vlade za zakonodajo in zakonodajnopravno službo v DZ. "Na nujnost vključitve določbe o javnosti podatkov pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero se zagotavlja javnost pogodbenega premoženjskega režima med zakoncema tretjim osebam, je v zakonodajnem procesu še posebej opozorila zakonodajnopravna služba v državnem zboru, tako z vidika utemeljenosti, sorazmernosti kot nujnosti te javne objave."

Na ministrstvu sicer za letos ne načrtujejo sprememb zakonodaje, namen te nove ureditve pa je bil omogočiti zakoncema, da imata možnost za drugačno ureditev svojih premoženjskopravnih vprašanj, če se jima za njuno razmerje zdi to ustreznejše, upoštevaje tudi ustavno pravico do zasebne lastnine. "Zakonska ureditev tako ne vztraja pri prisilni naravi premoženjskega režima med zakoncema, temveč daje možnost, da upoštevaje lastno voljo to razmerje uredita drugače. Družinski zakonik sicer določa domnevo zakonitega premoženjskega režima, in sicer ta velja, razen če se zakonca o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin