Kljub hudemu razdejanju iz Kamnika prihajajo optimistične novice #video

Kako lahko pomagate prizadetim v poplavah? 

Zbrane podatke za nakazila za pomoč prizadetim lahko najdete v naslednjem članku:

Novice Kako lahko pomagate prizadetim v vodni ujmi

20.28 Na Gorenjskem vsi uporabniki oskrbljeni z elektriko

Na Gorenjskem so se vremenske razmere umirile in ekipe Elektra Gorenjska so se prebile tudi do odrezanih območij. Zdaj so vsi odjemalci na Gorenjskem oskrbljeni z električno energijo, pri čemer jih 57 oskrbujejo z agregati. Tekom današnjega dne so se vse razpoložljive ekipe skupaj s podizvajalci in s pomočjo monterjev iz Elektra Primorska prebijale do poškodovanih območij in vzpostavljale povezave, so sporočili iz Elektra Gorenjska.

Tako so skupaj uspešno sanirali daljnovodno povezavo do Lavtarskega vrha, kjer ni več zasilne oskrbe z agregatom, prav tako daljnovodno povezavo Luše. Uspelo se jim je prebiti tudi do odrezane Bodoveljske grape, kjer so uporabnikom prav tako zagotovili oskrbo z elektriko. S tremi agregati oskrbujejo še 57 uporabnikov, in sicer na dveh lokacijah v Poljanski dolini ter v Podljubelju, kjer je plaz delno odnesel daljnovod.

V prihodnjih tednih in mesecih se bo odpravljalo posledice in poškodbe na prizadetih območjih, zato bo prihajalo do motenj in kratkotrajnih prekinitev z oskrbo z električno energijo, so opozorili v Elektru Gorenjska. Kot ocenjujejo, je škoda na omrežju ogromna. Poleg daljnovodov so močno poškodovani tudi kabelska kanalizacija in kablovodi.

20.20 Planinska zveza planincem odsvetuje obisk najbolj prizadetih območij

Nedavna ujma in vetrolomi so povzročila škodo tudi v gorskem svetu, zato Planinska zveza Slovenije poziva planince, da naj se ne odpravljajo na najbolj prizadeta območja. Za izlet v hribe priporočajo cilje v ostalih delih Slovenije in upoštevanje nasvetov za varen obisk gora, so zapisali v sporočilu za javnost.

Stanje je trenutno najbolj kritično na območju Zgornje Savinjske doline, Koroške ter Kamniško-Bistriškega območja, kjer je zaprta večina planinskih poti. Prizadet je tudi dobršen del Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, zato v planinski zvezi odsvetujejo obisk navedenih območij. Zaradi nedavne ujme in julijskih neurij je sicer zaprtih tudi nekaj planinskih poti v Julijskih Alpah, med drugim Krnica-Špik.

Zaprte so tudi planinske poti iz doline Drage proti Robleku in proti Prevali ter planinska pot Ribnica - Sveta Ana na Mali gori - planinski dom Ribnica. V občini Medvode je onemogočen dostop do planinskih poti z izhodiščem v dolini Ločnice, izhaja iz objave na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Planinska zveza Slovenije, ki skrbi za mrežo planinskih poti po Sloveniji, zbira podatke o stanju poti in zapira poškodovane odseke. Zaprte poti vnaša na spletno stran Stanje planinskih poti in v aplikacijo maPZS. Ob tem poudarjajo, da so po večjem delu Slovenije planinske koče normalno odprte. Do vzpostavitve normalnih razmer so trenutno zaprte planinske koče v Zgornji Savinjski dolini, delu Koroške in nekaj posameznih koč na bolj kritičnih območjih (Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Dom v Kamniški Bistrici).

"Prihajajoči dnevi bodo ponudili več sonca in kličejo po obisku gora in hribov. Če se opravimo v hribe, se odpravimo v dele Slovenije, kjer je trenutno primerno za planinarjenje," svetujejo na planinski zvezi. Obenem priporočajo obisk lahkih in znanih poti, uporabo primerne opreme in preverjanje odprtosti planinskih poti in koč.

Glede na podaljšani konec tedna pozivajo tudi vse člane Planinske zveze Slovenije, ki bi želeli pomagati prizadetim pri sanaciji poplav in neurij, da namesto planinskega izleta zase, raje njim ponudijo svojo voljo in moč.

19.30 Sloveniji ob ujmi pomoč ponudilo več držav

V odzivu na katastrofalne poplave, ki so prizadele večji del Slovenije, je pomoč do ponedeljka ponudilo več držav. Med njimi so med drugim vse sosede pa tudi Severna Makedonija, Poljska, Latvija, Francija, Nemčija, Češka in Slovaška, je danes po seji vlade, ki se je seznanila z dosedanjo pomočjo, sporočil vladni urad za komuniciranje (Ukom).

Hrvaška je zagotovila pomoč vojaškega helikopterja in vojske pri zajezitvi in utrditvi nasipov na reki Muri in pri sanaciji nasipa v Dolnji Bistrici. Skupaj z Madžarsko sta preko Rdečega križa donirali vsaka po en tovornjak ustekleničene pitne vode. Madžarska je ponudila tudi nujno pomoč in podporo v skladu s potrebami in zahtevami slovenske vlade ter že napotila dva helikopterja.

Avstrija je ponudila pomoč na ravni predsednikov držav in zunanjih ministrov. Takoj pa se je odzvala s pomočjo dostopa nujne medicinske pomoči do krajev, ki jih s slovenske strani ni bilo moč doseči. Nudili so pomoč novorojenčku in materi iz Mežice, ki so ju prepeljali v celovško bolnišnico. Severna Makedonija namerava poslati vojake za izvajanje nalog zaščite in reševanja. Latvija je prek svojega veleposlaništva v Budimpešti ponudila finančno in nujno pomoč ter podporo v skladu s potrebami in zahtevami slovenske vlade.

Italija se je odzvala preko mehanizma EU na področju civilne zaščite (ERCC), posebej pa je pomoč ponudila tudi italijanska dežela Emilija - Romanja. Prispel je transport humanitarne pomoči iz Poljske. Pripravlja pa se tudi pošiljka z razvlažilniki zraka in specializirano opremo, s katero bo možno obnavljati več tisoč poplavljenih domov. Pomoč in podporo Sloveniji so ponudile še Črna Gora, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija in Malta, pa tudi slovenska skupnost, ki živi v ZDA, in sicer preko slovenskega konzulata v Clevelandu.

Zaradi obsežnosti prizadetih območij in omejenih kapacitet na nacionalni ravni, je Slovenija v nedeljo zaprosila za mednarodno pomoč preko mehanizma EU na področju civilne zaščite (ERCC) in Nata v obliki mehanizacije, helikopterjev in montažnih mostov. Preko ERCC so se odzvale Bolgarija, Hrvaška, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Češka in Slovaška. Ponudili so tudi prihod pooblaščenca iz centra nujnega odziva ERCC. Preko mehanizma zveze Nato za odzivanje na naravne in druge nesreče (EADRCC) pa sta se odzvali Španija in Hrvaška.

Slovenija je medtem že sprejela pomoč pooblaščenca iz centra nujnega odziva v Bruslju, Francije, Nemčije in Slovaške. Potekajo pa tudi usklajevanja za sprejem pomoči Hrvaške in Avstrije. 

Zunanja ministrica Tanja Fajon je o sprožitvi mehanizmov v pismu obvestila zunanje ministre držav članic EU, držav kandidatk in držav članic Nata. V njem se je v imenu slovenske vlade in njenih državljanov zahvalila partnerjem, ki so se že odločili za pomoč Sloveniji. Prav tako je zaprosila za dodatno pomoč EU v obliki težkih delovnih strojev, vozil za čiščenje vodotokov in montažnih mostov. Kar zadeva Nato pa je zaprosila za težke vojaške helikopterje, osebje in montažne vojaške mostove, je še sporočil Ukom.

19.28 NLB bo najhuje prizadetim občinam donirala štiri milijone evrov

NLB bo najhuje prizadetim občinam donirala štiri milijone evrov, so sporočili iz banke. Sredstva bodo namenjena trajnostni obnovi in potrebnim vlaganjem, kot so urejanje vodotokov in protipoplavna zaščita, s katerimi bi v prihodnje omilili posledice ujm in omejili podobne tragedije, so zagotovili.

Reševanju življenj in preprečevanju še hujših posledic bo sledila obsežna sanacija škode in vnovične izgradnje osnovne infrastrukture. Vse finančne učinke in časovno zahtevnost izvajanja teh ukrepov je v tem trenutku nemogoče oceniti, a bo NLB najhuje prizadetim občinam stala ob strani, so v sporočilu za javnost navedli besede predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka. Slednji tudi ostale banke in podjetja, ki jih povodenj ni občutneje prikrajšala, poziva, naj prispevajo po svojih zmožnostih.

Na banki so dodali, da so ob zaostrovanju razmer pozornost najprej usmerili v zagotavljanje varnosti svojih zaposlenih in strank ter v neprekinjeno poslovanje. Bančne storitve so v petek kljub zaprtim poslovalnicam poskušali zagotavljati z digitalnimi kanali, z gotovino pa so oskrbovali dostopne bankomate vseh bank in ostalih partnerskih ponudnikov storitev. V sredo tako ostaja zaprta le še NLB poslovalnica v Mežici, ki pa si jo prizadevajo odpreti v najkrajšem možnem času.

Pripravili so tudi lastne ukrepe za pomoč pri sanaciji posledic poplav in gospodarstvu, med drugim ugodnejšo posojilno linijo v višini 100 milijonov evrov in po potrebi še moratorije na odplačila posojilnih obveznosti. Podobne ukrepe oblikujejo tudi za fizične osebe, so še navedli v sporočilu.

19.00 V Škofji Loki intervencije še potekajo, drugje že faza čiščenja

V Škofji Loki so danes po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele številne objekte, ceste in mostove, danes odpravljali posledice in začeli fazo čiščenja, na najbolj prizadetih območjih pa so intervencije še potekale. Večina cest je medtem spet prevoznih. Škoda na občinski infrastrukturi bo po ocenah znašala več deset milijonov evrov.

Vodja intervencije in poveljnik Gasilske zveze Škofja Loka Tomaž Ažbe, ki je sodeloval tudi pri pomoči v poplavah leta 1990, je pojasnil, da so tokratne poplave presegle takratne vrednosti. "Te poplave so bile neprimerno hitrejše, vse se je zgodilo v nekaj urah. V poplavah leta 1990 pa se je voda dvigovala tri dni," je poudaril. Višine, ki jih je v petek dosegla Poljanska Sora v Puštalu, pred tem niso bile dosežene, je na seznanitvi občinskih svetnikov s stanjem poudaril župan občine Tine Radinja.

Gasilci so skupaj opravili več kot 650 intervencij. Sodelovalo je skoraj 750 gasilcev iz 48 gasilskih društev, je pojasnil Ažbe. Pohvalil je vse gasilske enote, ki so se trudile, "včasih z res nečloveškimi napori".

Poveljnik Civilne zaščite Škofje Loke Nikolaj Kržišnik je predstavil potek dogajanja od petka do danes. Med drugim je povedal, da regijski center zaradi obremenjenosti v petek zjutraj ni mogel sprejemati vseh dogodkov, zato so na območju Škofje Loke sireno za splošno nevarnost zaradi grožnje poplav sprožili sami, ljudi pa so na ogroženih območjih na nevarnost opozarjali tudi gasilci.

Štab Civilne zaščite v Škofji Loki, ki so ga z gasilci in drugimi pristojnimi službami vzpostavili v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Trata, še vedno deluje in koordinira intervencije. Na najbolj prizadetih območjih intervencije namreč še potekajo, gre predvsem za dolino Hrastnice, Bodovsko dolino in Sopotnico. Po zadnjih podatkih je 17 občanov še brez elektrike oziroma z alternativnim napajanjem, je povedal podžupan Robert Strah.

V poplavah je bilo po besedah župana poškodovanih preko 350 objektov, vseh poškodovanih kilometrov cest še niso prešteli. Je pa že znano, da je ujma poškodovala več kot pet kilometrov infrastrukture – kanalizacije in vodovodov, ob tem pa še številne telekomunikacijske povezave in električne vode. Poškodovanih je bilo tudi 21 mostov.

Še vedno se prožijo plazovi, nekateri so zelo obsežni, najbolj kritična so območja omenjenih treh dolin. Po besedah Kržišnika so evakuirane še tri družine, nekateri prebivalci hiš, ki jih v Poljanski dolini ogrožajo plazovi, pa ponoči zaradi varnosti spijo pri sorodnikih in prijateljih, podnevi pa odpravljajo posledice ujme. Omenjene tri doline so bile dlje časa tudi odrezane od sveta. Sopotnica je zdaj oskrbljena iz dve smeri, en del, ki pa ni naseljen, pa je še nedostopen. Kržišnik računa, da jim bo prevoznost dokončno uspelo zagotoviti v sredo.

Medtem ko ponekod intervencije še potekajo, se na manj prizadetih območjih začenja faza čiščenja. Občane glede odvozov uničenih predmetov usmerja Komunala Škofja Loka. Po besedah župana je danes na pomoč priskočilo tudi pet drugih komunal. V občini pomaga nekaj sto organiziranih prostovoljcev, poleg tega pa številnim pomagajo prijatelji in sorodniki. Z mehanizacijo pomagajo tudi izvajalci, podjetja in kmetje.

Čeprav so nekatere ljudi med poplavami reševali tudi s helikopterjem, s pomočjo čolna pa so gasilci denimo rešili osebo, ki se je kako uro držala drevesa, v poplavah na območju občine Škofja Loka po do sedaj znanih podatkih ni bilo poškodovanih.

18.35 Evakuacija oseb večinoma zaključena

Z uprave za zaščito in reševanje so sporočili, da na terenu posredujejo vse razpoložljive sile za zaščito in reševanje iz prizadetih območij, pomoč pa prihaja tudi iz drugih regij. Omenjene sile za zaščito in reševanje (prostovoljne in poklicne gasilske enote, civilna zaščita, podvodna reševalna služba, radioamaterji, ...) črpajo vodo iz poplavljenih objektov, poskušajo zagotoviti dostop do odrezanih naselij in prevoznost cest, odstranjujejo podrto drevje in naplavine ter zagotavljajo oskrbo prebivalstva s telekomunikacijami in električno energijo. Evakuacija oseb je večinoma zaključena. 

Sile za zaščito in reševanje ter pripadniki slovenske vojske pomagajo tudi pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji. Pomoč s helikopterji nudita slovenska vojska in policija, ki opravljata prevoze potrebnih materialnih sredstev na nedostopna območja. Na več območjih, kjer je poškodovan vodovod, se izvajajo tudi prevozi pitne vode. 

18.24 Predsednica republike: Črna bila odrezana od sveta, a ni odrezana od naših src

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala v ujmi najbolj prizadeta območja Koroške. "Črna na Koroškem je bila nekaj dni odrezana od sveta, ampak ni odrezana od naših src, naših duš, naših misli," je dejala. Pohvalila je delo vseh vključenih v pomoč in reševanje, izpostavila mednarodno pomoč in obsodila vlomilce, ki so že na delu.

Predsednica @nmusar se pozdravlja s prostovoljkami, gasilci, vojaki… Medtem se druga traverza za most za pešce za Leše polaga, mojstri merijo razdaljo! Kot je dejal župan, je Prevaljam odobren tudi prvi pontonski most, postavljen bo ob tem novem na lokaciji starega za Leše! pic.twitter.com/RlPBgq40rg

— Tomaž Ranc (@TomazRanc) August 8, 2023

Predsednica je na Koroškem obiskala občine Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. Srečala se je s prebivalci prizadetih območij, predstavniki lokalnih skupnosti, civilne zaščite in gasilci ter po obisku dejala, da česa takega na lastne oči še ni videla. Ob tem je pohvalila delo gasilcev, vojakov, civilne zaščite, policije in drugih.

V Črni, kjer je po njenih besedah ujma zarezala neposredno med domove, je srečala veliko gasilcev s štajerskega konca, ki so prišli pomagat kolegom. "In to je tisto, kar na koncu daje ne samo upanje, ampak vero v to, da bo Slovenija zmogla, da jo bomo obnovili," je dejala predsednica. Verjame v uspešno obnovo, a to ne bo šlo čez noč, marsikje bo trajalo leta in to je po njenem treba vzeti v zakup.

Izpostavila je tudi ponujeno mednarodno pomoč. V ponedeljek je govorila s predsednikom predsedstva BiH Željkom Komšićem, ki je ponudil pomoč inženirskih enot in bosanske vojske. V ponedeljek zvečer jo je poklical tudi makedonski predsednik Stevo Pendarovski in iz Makedonije po njenih besedah prihaja sto vojakov z mehanizacijo.

Govorila je tudi z avstrijskim predsednikom Alexandrom van der Bellnom in tudi na Koroškem so ji danes povedali, kot je dejala, da iz Avstrije prihaja ogromno pomoči. "Skratka, ta mednarodna solidarnost se je vklopila in deluje," je dejala predsednica.

Ob koncu izjave za medije, ki jo je podala na Ravnah na Koroškem, pa je z ostrimi besedami obsodila vlomilce, ki vlamljajo v hiše tistih, ki so morali domove zapustiti. To se žal dogaja, je dejala. "Lahko rečem le to. Tisti, ki vlamljajo - naj se vam posušita obe roki in naj vas peče vest, če jo imate, do konca vašega življenja," je bila ostra predsednica.

Novice Čez noč zgradil nov most na Prevaljah, kraj obiskala tudi predsednica #foto #video

17.26 V Kamniku so se uspeli prebiti v odrezane doline

V občini Kamnik so se v ponedeljek zvečer uspeli prebiti v doline Kamniške Bistrice, Črne in Bistričice, sanirali so tudi vodovodno omrežje. Nujna sanacija je v polnem teku tudi v občini Komenda. Območje je danes obiskala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je kot prednostno nalogo izpostavila vsaj zasilno povezljivost vseh krajev.

Kot je v izjavi za medije ob obisku ministrice v Kamniku dejal župan Matej Slapar, so posledice ujme v dolinah Kamniške Bistrice, Črne in Bistričice, ki so bile več dni odrezane od sveta, katastrofalne, predvsem na cestni in vodni infrastrukturi. Sprožilo se je ogromno plazov. "Intervencijsko sanacijo smo do neke mere izvedli, za trajno sanacijo pa bo nujnih ogromno naporov," je poudaril.

Ministrico je na današnjem sestanku pozval k preložitvi nenujnih projektov za nekaj let, da bi se lahko v celoti osredotočili na nujne. Ob tem je opozoril tudi na pomen čim bolj nemotenega delovanja gospodarstva in turizma. Tudi na občinski ravni so vsa razpoložljiva sredstva preusmerili v sanacijo.

V občini Komenda je ujma po besedah župana Jurija Kerna poškodovala več kot 400 objektov, od tega nekatere tako močno, da škode še niso mogli začeti ocenjevati. Uničeni ali močno poškodovani so tudi številni avtomobili. Pri nujni sanaciji je izpostavil šolo in vrtec, saj se bliža začetek novega šolskega leta. "Ne predstavljam si namreč, kje bi lahko našli nadomestne prostore," je dejal. Tudi on je državo pozval k začasni opustitvi nenujnih naložb z namenom čim hitrejše sanacije škode po poplavah.

Ministrica Bratušek, ki si ogleduje stanje prometne infrastrukture na poplavljenih območjih v občinah Kamnik, Komenda in Mengeš, je kot prednostno nalogo izpostavila povezljivost. "Na tem še vedno delamo, število zaprtih cest pa se praktično iz ure v uro zmanjšuje. Če jih je bilo še včeraj 99, jih je danes približno 60," je dejala.

Takoj za tem bo sledila sanacija, a je trenutno po njenih besedah še prezgodaj govoriti o njenih podrobnostih. "Bo pa treba pripraviti interventni zakon, s katerim bomo olajšali sanacijske postopke, da ti ne bodo trajali mesece oziroma celo leta," je poudarila.

Interventno sanacijo nadzira civilna zaščita, za njene poznejše faze pa vlada po ministričinih besedah načrtuje vzpostavitev posebne delovne skupine, ki bo sanacijo nadzirala na državni ravni. Spomnila je, da so ji gradbena podjetja zagotovila, da imajo mehanizacije in delavcev za obsežna gradbena dela dovolj.

17.19 Policisti zaradi varovanja premoženja okrepili navzočnost na poplavljenih območjih

Policija je na vsa območja, ki so jih prizadele nedavne poplave in plazovi, že napotila večje število policistov, kriminalistov ter ponekod tudi pomožnih policistov, ki tako podnevi kot ponoči skrbijo za varnost premoženja. Občane ob tej priložnosti prosi, naj jih na številko 113 nemudoma obvestijo, če bodo opazili sumljive osebe.

Kot so danes sporočili s Policijske uprave Celje, je poleg morebitnih tatov in vlomilcev možno pričakovati, da bodo stisko prizadetih v nedavnih poplavah in plazovih poskušali izkoristiti tudi razni goljufi, ki se običajno predstavljajo kot delavci elektro, komunalnih, telekomunikacijskih ali gradbenih podjetij, odkupovalci železa, serviserji in podobno.

Njihov glavni namen je, da žrtev zvabijo iz hiše in preusmerijo njeno pozornost, sostorilci pa v tem času vstopijo v hišo in izvršijo kaznivo dejanje. Oškodovanci največkrat šele po njihovem odhodu ali celo v naslednjih dneh ugotovijo, da so bili žrtev kaznivega dejanja. Občanom zato policija svetuje, naj bodo previdni in naj v stanovanja oz. stanovanjske hiše ne spuščajo tujcev. Ob pojavu sumljivih oseb naj bodo pozorni na njihov osebni opis, si zapišejo registrsko številko vozila in o tem takoj obvestijo policiste na številko 113.

Prav tako je pričakovati, da bodo razni goljufi po domovih v imenu humanitarnosti pobirali denarna sredstva in da se bodo na spletu pojavili lažni profili, ki bodo ljudi pozivali k darovanju denarja v namen pomoči okrevanja po poplavah. "Svetujemo, da se tisti, ki želijo donirati, obrnejo na uradne institucije in organe s predhodno preveritvijo obstoja imetništva bančnih računov pri teh ustanovah. Prav tako odsvetujemo kakršnakoli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam," navajajo na celjski policiji.

Dejali so tudi, da se vedno najde kdo, ki želi stisko soljudi izkoristiti v svoj prid. Policisti bodo zato še naprej skrbno varovali tako ljudi, prizadete v poplavah, kot tudi njihovo premoženje.

17.09 Sloveniji po poplavah pomagajo tudi zamejci in rojaki po svetu

Po katastrofalnih poplavah, ki so prejšnji konec tedna prizadele Slovenijo, pomoč zbirajo tudi Slovenci v zamejstvu in tujini. Akcije zbiranja pomoči so zagnale nekatere krovne organizacije, še več pa je pozivov posameznikov. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se jim je že zahvalil.

Arčon se je danes v dopisu rojakom v zamejstvu in po svetu zahvalil za izraze podpore in sočutja. "Spet se je pokazalo, da je mreža slovenske solidarnosti razpeta čez vse kontinente ter da slovenska duša presega vse meje," je dodal. Solidarnost so že pokazali Slovenci v Italiji. "To je naravna odločitev, ker to dokazuje, da se naravne nesreče ne ozirajo na meje, in to, kar se je zgodilo v Sloveniji, doživljamo, kot da se je zgodilo nam," je v krajši izjavi za STA dejal Martin Lisjak, sodelavec ene od krovnih organizacij zamejcev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ).

Pri zvezi so se med drugim povezali v solidarnostno akcijo skupaj z drugo krovno organizacijo, Svetom slovenskih organizacij (SSO), civilno družbo, mediji, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, Kmečko zvezo in Zadružno kraško banko Trst Gorica. Akcijo bodo podrobneje predstavili v sredo, namenjena bo predvsem zbiranju sredstev na posebej za to odprtem transakcijskem računu pri ZKB Trst Gorica.

Lisjak je ob tem še spomnil na lanski požar na Krasu, ki je gorel v Sloveniji in Italiji. "Bil je kar brezmejen ogenj in tako so bili brezmejni tudi slovenski gasilci," je opozoril na solidarnost slovenskih gasilcev. Po njegovem ni pomembno, v kateri državi živimo, saj je pomoč v krizi nekaj naravnega. V Italiji akcije zbiranja pomoči med drugim potekajo še v občini Devin - Nabrežina, kjer organizirajo nabirko v obliki materialne pomoči. Podobno akcijo imajo v občini Zgonik. Mladinski krožek Barkovlje zbira finančna sredstva, ki jih bodo nakazali na račun Rdečega križa Slovenije.

Medtem pa je svetnik stranke Slovenska skupnost v Deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine (FJK) Marko Pisani danes pozval predsednika FJK Massimiliana Fedrigo, naj dežela čim prej s koordinirano akcijo pristopi na pomoč Sloveniji. Prepričan je, da je sedaj priložnost, da dežela vrne uslugo, ko je Slovenija lani pomagala pri gašenju požara na Krasu.

Akcija zbiranja pomoči se pripravlja tudi v Porabju, kjer namerava Zveza Slovencev na Madžarskem združiti moči skupaj s tamkajšnjo Cerkvijo. Predvidoma prihodnji teden bo tako potekala akcija zbiranja sredstev v Porabju, na to pa nameravajo opozoriti tudi prek svojih medijev in drugih kanalov, je za STA pojasnila predsednica zveze Andreja Kovač.

Skušajo pa stopiti v stik še s slovenskimi organizacijami, da dobijo informacijo o materialni pomoči, ki bi jo morali posredovati prizadetim v poplavah, je dodala. "Porabci smo hvaležni, da kot narodna skupnost dobivamo podporo za delovanje, da sama skupnost ostaja, se razvija, in po moje vsi naši pripadniki mislijo tako, da se del tega /.../ vrne tistim, ki to res potrebujejo," je dodala.

Pomoč prihaja tudi s strani rojakov iz ZDA. "Bil je šok in skušaš narediti, kar se pač da. Iz tujine ne moreš priti tja, zavihati rokavov in pomagati, lahko pa zaženeš akcije, da se doseže čim več ljudi, čim več prijateljev Slovenije, ne samo Slovencev tu v Ameriki in njihovih potomcev, temveč tudi prijateljev, ki jih je veliko, da vsaj donirajo, kolikor pač lahko," je v izjavi za STA dejala svetovalka za vladno pogodbeništvo v ZDA Saša Mrak Hendrickson.

Pregleda nad zbranimi sredstvi nekdanja direktorica Združenja Manager nima, vendar namerava še naprej delati na širjenju glasu o akcijah zbiranja podpore. Ob tem je pozvala, naj več organizacij omogoči zbiranje sredstev preko sistema Paypal, saj da je to iz tujine najlažje. Mnogi namreč ne morejo poslati sredstev preko sporočila SMS, prav tako pa jim težave povzročajo nakazila preko transakcijskih računov.

Ob ujmi v Sloveniji se vrstijo pobude k zbiranju pomoči tudi med rojaki drugod v tujini. Po družbenih omrežjih se vrstijo vprašanja, kako pomagati, in seznami organizacij, ki imajo več informacij o tem. Med drugim so v skupinah na družbenem omrežju Facebook namenjenim Slovencem v Nemčiji in Belgiji delili podatke Rdečega križa Slovenija, slovenske karitas in drugih dobrodelnih organizacij, ki že imajo vzpostavljene transakcijske račune za zbiranje pomoči.

17.07 Po dosedanjih podatkih v poplavah poškodovanih 13 vrtcev in 16 šol

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je do zdaj zbralo informacije, da je zaradi poplav poškodovanih 13 vrtcev, 12 osnovnih in štiri srednje šole. Podatke zbirajo še naprej in poskušajo vzpostaviti povezave tudi s predstavniki vodstev vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki se jim še niso oglasili, so sporočili z ministrstva. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je ravnatelje vrtcev in šol k podaji informacij o škodi na vzgojno-izobraževalnih zavodih pozvalo v petek in ponovno v ponedeljek. Podatke o škodi pa zbirajo še naprej.

Danes do 15. ure so prejeli informacije o škodi v naslednjih vrtcih: Domžale, Zarja Kamnik, Montessori Celje, Škofja Loka, Radenci - Radenski mehurčki, Žabica Trzin - enota Palčica, Vuzenica, Mehurčki v Komendi - enota Moste, Polhov Gradec - enota pri Osnovni šoli Polhov Gradec, Črna na Koroškem, Sonček d. o. o. Kamnik, Šentjur in Šmartno ob Dreti.

Poškodovane so tudi nekatere osnovne šole, in sicer: Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, Bistrica v Tržiču − podružnica Kovor, Trzin, Črna na Koroškem in tamkajšnja podružnična šola Žerjav, Franja Goloba Prevalje, Ivana Groharja Škofja Loka, in sicer na matični šoli v Podlubniku ter podružnični šoli Bukovščica, Nazarje, CIRIUS Kamnik, Komenda Moste in Koroški Jeklarji.

Prav tako so poplave prizadele naslednje srednje šole: Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Gimnazija Ormož ter Dvojezična srednja šola Lendava.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se na različne načine trudi pomagati pri obnovi poškodovane vzgojno-izobraževalne infrastrukture. Zato je minister Darjo Felda pozval tudi vse zaposlene na ministrstvu, da stopijo skupaj in na terenu pomagajo pomoči potrebnim državljanom, so na ministrstvu še zapisali v sporočilu za javnost.

15.28 V velenjski občini za več kot deset milijonov evrov škode

Velenjske strokovne službe so opravile oglede in podale prve ocene škode, ki jo je povzročila petkova ujma. Skupno škodo na cestni in komunalni infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih ter objektih v lasti občine ocenjujejo na več kot deset milijonov evrov, so danes sporočili z velenjske občine.

Dejali so tudi, da škodo na komunalni infrastrukturi ocenjujejo na 5,4 milijona evrov. Povezovalni vodovod in zajetje Ljubija je treba popolnoma sanirati in urediti protipoplavno zaščito, sanirati je treba tudi vodovode na plazovitih terenih in toplovod.

Na cestni infrastrukturi velenjska občina škodo ocenjuje na 1,9 milijona evrov, na stanovanjskih in gospodarskih objektih na 1,1 milijona evrov, milijon evrov pa bo stala sanacija plazov in okoli 500 tisoč evrov sanacija objektov v občinski lasti, ki so v upravljanju javnih zavodov in drugih organizacij.

Trenutno na območju celotne velenjske občine še vedno potekajo interventne akcije reševanja ljudi, premoženja ter zagotavljanja dostopnosti. Zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov je kar nekaj cest še neprevoznih, zato do nekaterih objektov in občanov še vedno ne morejo dostopati.

15.10 Ljudem na prizadetih območjih pomagajo številni prostovoljci

Ljudem na prizadetih območjih pomagajo številni prostovoljci, med drugim Rdeči križ, Karitas, Slovenska filantropija in Gasilska zveza Slovenije. Znova sta se pokazali izjemni solidarnost in pripravljenost ljudi pomagati, pravijo.

"Na prizadetih območjih je ves čas aktivnih okoli 350 prostovoljcev Rdečega križa Slovenije (RKS), ki razdeljujejo hrano, vodo, higienske potrebščine, čistila, zdravila, po potrebi tudi oblačila," je za STA povedal Matic Slapšak z Rdečega križa Slovenije. V Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem, kjer je stanje najbolj resno, so prostovoljci tamkajšnjega območnega združenja zbirali tudi plenice za otroke in odrasle.

Prostovoljci območnih združenj se sicer že od začetka aktivno vključujejo pri nudenju pomoči, je spomnil Slapšak. Tako so med drugim v Zagorju ob Savi s člani tamkajšnjega območnega združenja pomagali vzpostaviti nastanitveni center in nastaniti 250 ljudi. V sodelovanju s civilno zaščito so aktivno pomagali pri organizaciji dveh prostorov za evakuirane. V Osnovni šoli Rečica ob Savinji so namestili 873 oseb, med njimi turiste iz kampa Menina. Prostovoljci na Škofjeloškem delijo ljudem vodo, hrano in zdravila, je dejal in dodal, da prostovoljci v sodelovanju s civilno zaščito tudi dežurajo ob rekah in nasipih in tam, kjer grozijo zemeljski plazovi.

Omenil je tudi mednarodno humanitarno pomoč kolegov iz Hrvaške, Poljske in Madžarske. "Pomoč smo nemudoma poslali na svoja območna združenja na Koroškem," je dejal.

Mojca Kepic iz slovenske karitas je za STA dejala, da jih župnijske karitas obveščajo o neverjetnih razsežnostih poplav in škode ter tudi o izjemni solidarnosti. Več kot 430 prostovoljcev Karitas je v teh dneh pomagalo pri razdeljevanju vode, hrane, oblačil, namestitvah prebivalcev ter pri čiščenju stanovanj in okolice v prizadetih krajih. Pri tem so pomagali 5.380 osebam.

"Pomoč prizadetim gospodinjstvom se bo nadaljevala v naslednjih dneh in tednih, predvsem z zagotavljanjem osnovnih pogojev za bivanje. Ob tem so hvaležni za veliko podporo posameznikov, ki so darovali 407.183 evrov. Sredstva so posredovana škofijskim karitas na prizadetih območjih," je dejala.

Akcijo zbiranja materialne pomoči začenjajo v sodelovanju s podjetjema Mercator in Hofer. Zbirajo zapakirano hrano, higienske pripomočke, čistila, krtače in krpe za čiščenje, posteljnino, brisače, papirnate brisače, damske vložke, otroške plenice, metle in lopate. Oblačil za zdaj ne zbirajo, ker jih imajo v regijskih skladiščih trenutno dovolj.

Kot je navedla, bodo pet milijonov evrov iz prvega paketa pomoči, ki jih bodo dobili od vlade, namenili za pomoč najbolj prizadetim občinam na Štajerskem, Koroškem, Škofjeloškem in v okolici Ljubljane.

Na Slovenski filantropiji so se na situacijo s poplavami po navedbah vodje terenskega odziva Tine Velišček odzvali z aktiviranjem baze, kamor se vpisujejo prostovoljci, ki so pripravljeni nuditi pomoč. "Ta obrazec je na naši spletni strani. Trenutno je prijavljenih že blizu dva tisoč ljudi iz celotne Slovenije, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč s fizičnim delom, prevozi ali kakšno drugo pomočjo, na primer psihološko," je dejala za STA.

Ko jih lokalne organizacije s terena pokličejo, da potrebujejo pomoč, prostovoljce pozovejo na pomoč na določeno lokacijo. Včasih zagotovijo tudi koordinatorja, sicer pa je vloga Slovenske filantropije, kot pravi, bolj v tem, da prostovoljce usmerja tja, kjer je potrebna pomoč.

14.48 Veterinarska uprava z napotki za ravnanje z živalmi ob poplavah

Za lastnike rejnih živali in izvajalce dejavnosti, ki so bili prizadeti v poplavah, veljajo posebni postopki ravnanja z živalmi, so sporočili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Izjeme se med drugim nanašajo na postopke odjave izgubljenih ali poginulih živali ter na postopke premikov živali, so danes sporočili z uprave.

V primeru najdenega kadavra goveda mora imetnik, izvajalec dejavnosti ali najditelj poklicati veterinarsko higiensko službo, ki bo poskrbela za odvoz in priglasitev pogina v centralni register goveda. Imetnik oz. izvajalec dejavnosti mora po ustaljenem postopku poskrbeti za priglasitev odhoda v centralni register.

V izjemnih primerih lahko uradni veterinarji v klavnicah odobrijo zakol goveda brez spremljajočega potnega lista. Če lastnik ugotovi, da je potni list uničen oz. izgubljen, o tem obvesti klavnico. Dvojnikov potnih listov zaklanih živali uprava ne izdaja, zato ga ni treba dodatno naročiti. Če lastnik v zakol odda govedo brez ušesnih številk, izgubljenih v poplavi, pred tem obvesti uradnega veterinarja območnega urada.

Uprava je pripravila posebna navodila še za primere odjave izgubljenega goveda, za postopke priglasitve premika goveda, drobnice, prašičev ali kopitarjev na drugo lokacijo ali v drug hlev ter za postopke ravnanja v primeru izgube drugih živalskih vrst, kot so primeri uničenja čebelnjaka, izguba prašičev, drobnice in kopitarjev.

14.45 V savinjski regiji pospešeno nadaljujejo odstranjevanje posledic ujme

V savinjski regiji danes pospešeno nadaljujejo odstranjevanje posledic ujme. Čez prelaz Črnivec so ponoči vzpostavili cestno povezavo z Lučami, na to območje je tako mogoče priti iz Kamnika. Na Zgornje Savinjsko je že prišla mednarodna ekipa iz Nemčije, je povedal poveljnik Civilne zaščite za Zahodno Štajersko Janez Melanšek.

Na Rečico ob Savinji danes predvidoma prihajata mednarodni enoti iz Hrvaške in Francije, v prihodnjih dneh pa tudi iz Slovaške, je na novinarski konferenci dejal Melanšek. Od petka do sobote je bila njihova prioritetna naloga reševanje ljudi, v soboto pa so se začeli tudi prvi ukrepi na rečnih strugah, cestah, elektriki in drugi infrastrukturi.

V petek so morali v Zgornji Savinjski dolini rešiti 1.500 tujih turistov, od tega so jih 800 namestili v Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Policisti so s helikopterjem rešili 65 oseb. Na terenu je od 250 do 300 gasilskih enot iz drugih regij in okoli sto pripadnikov Slovenske vojske, pravi Melanšek. Pojasnil je tudi, da so občino Luče, ki je bila odrezana od sveta, v prejšnjih dneh oskrbovali prek Jezerskega.

Predstavnik gradbenega podjetja Voc Celje Mitja Šinjur je pojasnil, da sanacija na terenu poteka, čeprav vse ceste še niso prevozne. Reka Savinja se je namreč v smeri Luč preusmerila na cestišče, zato ni mogel napovedati, kdaj bo ta cesta prevozna. Zatrdil je, da bodo prevoznost ceste do Luč skušali zagotoviti čim prej, sanacija ceste, s katero je odneslo od 500 do 600 metrov asfalta, pa bo večmesečna.

Podsekretarka na direkciji za vode Alenka Zupančič je dejala, da so bile tokratne vode v Savinjski dolini 500-letne, v Celju pa je bil pretok Savinje 1.300 kubičnih metrov na sekundo. Postregla je tudi s podatkom, da je bila tokratna gladina voda glede na poplave iz 90. let višji za 30 odstotkov. "Trudimo se vzpostaviti osnovno pretočnost rek, trenutno z 11 ekipami delamo na sedmih lokacijah. O tem, kako spraviti reko Savinjo nazaj v strugo, pa se pogovarjamo s strokovnjaki," pravi Zupančičeva. Izpostavila je tudi, da so začeli sanacijo vodnega nasipa od Latkove vase v občini Prebold do Vrbja pri Žalcu. 

Direktor sektorja za vzdrževanje in inženiring na Elektru Celje Damir Lončar je dejal, da je na njihovem območju brez elektrike še vedno 700 odjemalcev, od tega kar 500 v Zgornji Savinjski dolini. Zunaj omrežja je 70 transformatorskih postaj. Solčava in Luče se z električno energijo oskrbujeta prek agregatov. Lončar pričakuje, da bodo lahko tudi v teh dveh občinah v sredo z začasnimi vodi vzpostavili oskrbo z električno energijo, čeprav jim težave povzročajo deroča reka Savinja in neprevozne ceste. V savinjski regiji so postavljeni tudi kontejnerji za poginule živali in pokvarjeno hrano.

Z Gasilske zveze Žalec so sporočili, da njihovi gasilci tudi danes na terenu odpravljajo precejšnje razdejanje, ki so ga povzročili močni nalivi ter močno narasla Savinja. Žalski gasilci so v nedeljo na 381 lokacijah črpali vodo, odstranjevali mulj, čistili ceste in cestne dovoze ter prepeljali 170 kubičnih metrov pitne vode. Na terenu je sodelovalo 316 gasilcev iz 32 prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec.

V ponedeljek so posredovali v 264 primerih, med drugim so poskrbeli tudi za odvoz naplavin ter prepeljali 90 kubičnih metrov pitne vode. Na terenu je bilo 168 gasilcev. Na pomoč pa jim je na območju občine Polzela priskočilo 50 gasilcev z vozili in opremo iz posavske regije oziroma z Gasilske zveze Sevnica. V Gasilski zvezi Žalec so do zdaj zabeležili devet plazov.

Z odpravljanjem posledic vremenske ujme bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh, saj je škoda precejšnja. Danes na pomoč v Braslovče prihaja ekipa 100 gasilcev iz posavske regije. Pri odstranjevanju posledic s traktorji in delovni stroji pomagajo tudi domačini in številni prostovoljci.

14.42 Odpravljen ukrep evakuacije prebivalcev Koroške Bele

Pristojni so na sestanku štaba Civilne zaščite Jesenice sklenili, da je ukrep evakuacije prebivalcev Koroške Bele od danes odpravljen, so sporočili z Občine Jesenice. Za del prebivalcev je bila namreč evakuacija odrejena pretekle tri noči. Ob tem so sprejeli nove ukrepe, med drugim vzpostavitev dodatnega videonadzora v strugi potoka Bela. Na sestanku ob 11. uri so se pristojni seznanili s stanjem od ponedeljkovega zadnjega sestanka. Vsi prisotni so poročali, da na terenu prejšnjo noč in zjutraj ni bilo posebnosti.

Operativnega sestanka se je udeležil tudi tudi direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec, ki je povedal, da se plazina suši, premiki se stabilizirajo, prav tako gladina vodotokov. Raven nevarnosti se približuje stanju pred izrednim dogodkom, zato obstaja možnost sprožitve manjšega plazu, kar bodo spremljali do nadaljnjega oziroma do vzpostavitve alarmnega sistema. Od danes je tako ukrep evakuacije prebivalcev iz naselja Koroška Bela odpravljen. Kljub temu pa prebivalce prosijo, da še vedno spremljajo navodila štaba Civilne zaščite Jesenice na spletni jeseniške občine, na njihovi strani na Facebooku ter na Radiu Triglav.

Osnovna šola Prežihovega Voranca bo do nadaljnjega še ostala v pripravljenosti kot namestitvena točka za prebivalce. Čeprav je evakuacija prebivalcev od danes odpravljena, lahko posamezniki, če to želijo, še vedno prenočijo v šoli. Prebivalci, ki so nameščeni v Domu Franceta Bergelja, lahko tam, če želijo, ostanejo do preklica izrednih razmer. Prav tako ostaja odprta komunikacijsko-informacijska točka, ki je dostopna prek telefonske številke 030 787 507, na katero lahko krajani kadarkoli pokličejo glede plazu in s tem povezanih ukrepov.

Začeli bodo izvajati nove ukrepe, ki jih je predstavil poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Jesenice Igor Arh. Vzpostavljen bo dodatni videonadzor v strugi potoka Bela, prav tako bodo na dve uri izvajali periodične obhode struge. Če bi se gladina vode v strugi potoka Bela znižala, se bo sprožil alarm. Veljati začenja odredba o prepovedi gibanja in zadrževanja na območju plazu nad Koroško Belo. Po naselju Koroška Bela bo vzpostavljen usmerjevalni sistem do zbirnih točk.

Medtem so pristojne službe začele čistiti teren in zaplavne pregrade. Civilna zaščita se bo v sredo sestala z Zavodom za gozdove Slovenije, da določijo ukrepe za čiščenje hlodovine in vejevja. Do preklica izrednih razmer bodo plinovodno omrežje na celotnem območju Koroške Bele preventivno zapirali med 20. in 7. uro. Ožja delovna skupina civilne zaščite se bo zopet sestala v sredo ob 11. uri, so še sporočili z Občine Jesenice.

14.40 Na območju Gorenje vasi se stanje po poplavah izboljšuje

Na območju občine Gorenja vas - Poljane se stanje po poplavah počasi izboljšuje. Vzpostavili so povezljivost z vsemi kraji, tako da od sveta ni odrezan več noben prebivalec, prav tako so se lahko na domove vrnili prebivalci, ki so jih evakuirali zaradi zemeljskih plazov, je za STA povedal župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež.

"Slika je vedno lepša, sonce sije. Na terenu je ogromno domačinov, gasilcev, civilna zaščita, prostovoljci, taborniki, skavti. Vsi pomagajo na polno," je poudaril župan in izpostavil tudi pomoč, ki jo prebivalci nudijo drug drugemu. Ocenjuje, da se novi plazovi ne bodo več prožili, saj so padavine prenehale. So pa plazovi, ki so se prožili v preteklih dneh, odnesli številne ceste in ogrožali hiše.

Zdaj zbirajo vse podatke o stanju tistih zemeljskih plazov, ki ogrožajo javno infrastrukturo in hiše, vseh drugih plazov pa sploh ne štejejo, saj je na prvem mestu vzpostavitev povezljivosti in normalnega življenja, je poudaril. Razmere so se pri tistih hišah, kjer so plazovi ogrožali njihove temelje, vseeno toliko umirile, da so se lahko evakuirani vrnili na svoje domove. Plazovi pa ogrožajo še dva hleva.

Ujma na srečo ni terjala žrtev, sta bili pa dve osebi poškodovani. Iz blata so rešili žensko, ki jo je zajel zemeljski plaz, in je po prihodu iz bolnišnice že v domači oskrbi. Zunaj nevarnosti je tudi moški, ki se je ob črpanju vode iz kleti nadihal monoksida. Ujma je sicer povzročila škodo tudi na občinski infrastrukturi. V športni dvorani v Gorenji vasi bodo morali zamenjati parket, knjižnica v Poljanah je bila povsem zalita, poškodovani so tudi kletni prostori Dvorca Visoko.

Po ujmi je bilo veliko krajev v občini odrezanih od sveta. Povezljivost z vsemi so že vzpostavili, ponekod po alternativnih poteh. Za poškodovan most v Podobenu so našli kratkoročno rešitev z železnimi cevmi, ki imajo premer dva metra, dolge pa so po pet metrov. Cevi že vgrajujejo, zato župan napoveduje, da bo cesta v Javorje popoldne prevozna. Načrtujejo pa že gradnjo novega mostu.

Kmetijska zadruga v Gorenji vasi po poplavi že deluje, lokalna trgovina pa še ne, se pa trudijo, da njeno delovanje čim prej vzpostavijo, je povedal. Čadež poudarja, da že stremijo k rešitvam. Kot je spomnil, so po poplavah leta 2014, ko so narasli desni pritoki reke Sore, s hitro intervencijo na tistem območju zgradili veliko infrastrukture, predvsem zadrževalnikov.

Ti so se tokrat izkazali za zelo učinkovite, čeprav niso bili očiščeni. "Ta stranska krila so odigrala svoje pri visoki vodi, zato so desni pritoki v dolino prišli bistveno kasneje kot levi. Zdaj je naša naloga, da na levih pritokih naredimo enako vodno infrastrukturo," je poudaril. Dodal je, da je to že predlagal tudi predsedniku DS Marku Lotriču in ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, ki sta v ponedeljek obiskala njihove kraje.

Za pomoč vojske pa niso zaprosili, ker vedo, da jo v drugih krajih potrebujejo še bolj, je še poudaril Čadež.

13.12 V Podravju potrebna sanacija številnih plazov

V Podravju številni zemeljski plazovi ogrožajo objekte, zaradi njih je zaprtih več cest. Samo v Občini Šentilj so v zadnjih treh dneh našteli 30 novih plazov, tisti, ki so nastali že med preteklimi neurji, pa so se poglobili.

V Šentilju in okoliških krajih so se sprožili številni plazovi že ob obilnem deževju maja, nato spet julija in zdaj še pretekli konec tedna. "Stanje je spet alarmantno. Samo na cestni infrastrukturi imamo skupno 80 plazov," je danes povedal župan Štefan Žvab.

V zadnjih treh dneh so morale šentiljske intervencijske službe posredovati okoli 80-krat. Veliko lokalnih cest je zaradi plazov neprevoznih. "Danes smo začeli določene sanacije, da usposobimo vsaj ceste, po katerih bomo lahko jeseni vozili otroke v šole," je še dejal župan.

Medtem ko dve družini že bivata v zabojnikih zaradi majskih neurij, sta zdaj zaradi plazov ogroženi hiši še dveh družin. Žvab danes pričakuje analizo geologov, ki bo pokazala, ali bo treba tudi za ti dve družini poiskati zatočišče. "Zemljina se še ni umirila in vsakodnevno dobivamo podatke o novih plazovih," je dejal.

Številni plazovi grozijo tudi v občinah Selnica ob Dravi, Maribor in Kungota.

V Spodnjem Podravju se za zdaj še niso odločili za preklic stanja ogroženosti, saj so vodostaji reke Drave po besedah vodje ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragomirja Murka ponekod še visoki. "Ponekod še nikakor niso na ravni, kot so bili v petek dopoldne, zato bomo še malo počakali," je dejal.

Trenutno so poplavljene le še kmetijske površine, ne pa tudi stanovanjski objekti. Pristojne službe tam opravljajo oglede stanja, lastniki pa nadaljujejo odstranjevanje naplavin in čiščenje.

12.38 Ursula von der Leyen v sredo prihaja v Slovenijo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo v sredo v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah. V okviru obiska bo s premierjem Robertom Golobom govorila tudi o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo. 

Von der Leynova bo Sloveniji izrazila solidarnost in podporo po poplavah, so danes še pojasnili v Bruslju. Obenem želi razpravljati o načinih, kako lahko Evropska unija najbolj učinkovito podpre sanacijo in obnovo območij ter izvajanje preventivnih ukrepov, da se podobna katastrofa ne ponovi.

Foto: Bojan Puhek

Predsednica Evropske komisije se bo najprej srečala z Golobom, s katerim bosta skupaj odpotovala na najbolj prizadeta območja. V Bruslju sicer drugih podrobnosti niso razkrili, premier Golob pa je v ponedeljek že napovedal, da bo za boljšo predstavo o obsežnosti katastrofe obiskala tudi Črno na Koroškem.

Na prizadetih območjih bosta imela von der Leynova in premier Golob skupno izjavo, ki jo bodo v živo prenašali prek spleta, so sporočili v Bruslju.

Von der Leynova bo nato v Ljubljani nagovorila tudi državni zbor, ki se bo v sredo sestal na izredni seji.

11.54 Na Koroško na pomoč prihaja 20 gorskih reševalcev iz vse Slovenije

Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) je v ponedeljek končno uspelo vzpostaviti stik z Gorsko reševalno službo (GRS) Koroške. Ker so razmere apokaliptične, so organizirali ekipo 20 reševalcev iz različnih društev GRS po Sloveniji. S tremi helikopterji SV so danes zjutraj odleteli proti Koroški, kjer bodo ostali dva dni, so sporočili iz zveze.

V ekipi so dva zdravnika gorska reševalca letalca, več reševalcev letalcev, ki so usposobljeni za reševanje s helikopterji, in gorski reševalci.

11.40 Hidrološko poročilo: Reke postopoma upadajo

Po ujmah, ki so v preteklih dneh prizadele Slovenijo, reke postopoma upadajo, kaže hidrološko poročilo agencije za okolje. Njihova vodnatost se zmanjšuje po vsej državi, tako bo tudi v prihodnjih dneh, napovedujejo hidrologi.

Mura se v zgornjem toku postopno vrača v strugo, v srednjem in spodnjem toku pa se poplavljene površine zmanjšujejo. Pretok Drave se zmanjšuje, prav tako poplavljene površine. Upada tudi Krka, ki se danes še razliva na območjih vsakoletnih poplav, v sredo se bo vrnila v strugo. Ljubljanica se razliva na območju vsakoletnih poplav.

Vodnatost preostalih rek v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji je sicer velika, v južni in vzhodni Sloveniji pa srednja.

11.06 Furs: Finančno pomoč raje zbirajte prek humanitarnih organizacij

Furs opozarja na davčne pasti humanitarne pomoči in daril.

Oseba, ki prejme finančno pomoč od organizacije, ki nima statusa humanitarne, zanjo ne bo oproščena plačila dohodnine, so opozorili na finančni upravi (Furs). Priporočajo, da se vsa finančna pomoč zbira prek humanitarnih organizacij. Solidarnostna pomoč delodajalca delavcu se v davčno osnovo ne všteva do višine 2.000 evrov.

Če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine, so objavili na Fursu.

Glede prejemanja daril pa zakonodaja med drugim določa, da če fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo in je predmet darila premično premoženje, kamor se šteje tudi denar, se takšno darilo obdavči le v višini nad 5.000 evrov. Izjema so nepremičnine.

Darila, prejeta od istega darovalca v 12 mesecih, se seštevajo. Prejemniku darila, ki predstavlja denar v višini do 5.000 evrov, ni treba vložiti napovedi za odmero davka, so pojasnili na Fursu.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ob tem za Delo pojasnili, da se lahko tudi pomoč, ki jo nakaže humanitarna organizacija, šteje kot dohodek družine in tako vpliva na višino socialnih transferjev. V izogib temu je treba po njihovih besedah jasno določiti namen porabe sredstev.

Foto: Koroška Čveka / Facebook "Zelo pomembno je, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagale pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev, na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe, nakup oken, vrat," so zapisali.

Dohodek prav tako ne bo vplival na višino socialnih transferjev, če je pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer kot prehranski paket) ali če znesek ne presega meje preživetja, kar je 456,34 evra za samsko osebo oziroma 1.279,69 evra za štiričlansko družino.

Tisti, ki bi želeli zaprositi za izredno socialno pomoč, vendar imajo na računu denar, prejet od humanitarne organizacije, skladno z veljavno zakonodajo do nje ne bi bili upravičeni. Vendar so na ministrstvu pojasnili, da v okviru interventnega zakona predvidevajo nekatere spremembe na tem področju, ki bodo znane v najkrajšem mogočem času.

V odvetniški pisarni Verbajs ob vsaki donaciji priporočajo sklenitev pogodbe o donatorstvu, ki je lahko sklenjena med humanitarno organizacijo in fizično osebo, med dvema fizičnima osebama ali med gospodarsko družbo oziroma podjetnikom in fizično osebo. Priporočajo tudi preverjanje statusa humanitarne organizacije, so zapisali na svojih spletnih straneh. Seznam teh lahko preverite tukaj.

Deset milijonov evrov neposredne humanitarne pomoči je namenila tudi vlada, in sicer po pet milijonov evrov Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas. Premier Robert Golob je v ponedeljkovih večernih informativnih oddajah pojasnil, da je šla vlada po tej poti tudi zato, da se ljudje izognejo davčnim obremenitvam zaradi prejete pomoči.

11.05 V psihiatrični bolnišnici v Begunjah ponovno deluje specialistična ambulantna dejavnost

V Psihiatrični bolnišnici Begunje, ki so jo močno prizadele petkove poplave, po običajnem urniku znova deluje specialistična psihiatrična ambulantna dejavnost. Bolnišnična dejavnost zaradi izrednih razmer še vedno ostaja zaprta, so zapisali na spletni strani bolnišnice.

V nujnih primerih paciente prosijo, naj se obrnejo na druge psihiatrične bolnišnice v državi.

V noči na petek je v močnem deževju izjemno narasel potok Blatnica, ki je povzročil razdejanje v Begunjah na Gorenjskem. Zalil je tudi graščino Katzenstein, v kateri deluje psihiatrična bolnišnica. "Voda je zalila vse kletne prostore do stropa, v pritličju pa je segala en meter visoko," je v nedeljo razmere opisala pomočnica direktorja Psihiatrične bolnišnice Begunje za zdravstveno nego in oskrbo Jerca Zupan.

Voda je zalila dnevno bolnišnico, urgentno ambulanto, kuhinjo, pralnico, socialno službo, skratka vse vitalne dele, ki jih bolnišnica potrebuje za svoje delovanje. "Izgubili smo vso opremo in aparature, medicinske pripomočke, računalnike, evidence in arhive," je navedla. Foto: Matic Prevc/STA

11.03 Šestan izdal odredbo za izvedbo nujnih nakupov sredstev za zaščito, reševanje in pomoč

Znotraj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so po do zdaj zbranih podatkih v ponedeljek aktivnosti potekale na več kot 500 deloviščih. Najbolj prizadeti območji ostajata Zgornja Savinjska dolina in del koroške regije.

Veliko cest, tako državnih kot lokalnih, je še zaprtih za promet zaradi poplavljenega ali poškodovanega cestišča. Zaradi plazu se je v nočnem času izvedla evakuacija Koroške Bele, ki je bila v jutranjih urah preklicana.

Aktiviranih je bilo več kot 500 gasilskih enot, enote gorskih reševalcev, vodnikov reševalnih psov, ekipe prve pomoči in druge enote sistema za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP). Na terenu je 169 pripadnikov civilne zaščite, naloge je opravljalo sto javnih uslužbencev URSZR. Na huje poplavljenih območjih je naloge izvajalo sedem regijskih enot za prečrpavanje vode (EPV – HCP). SV in policija sta z vsemi razpoložljivimi helikopterji sodelovali pri oskrbi prebivalstva na nedostopnih območjih. Skupno je sodelovalo okoli 300 pripadnikov SV in policije, ki naloge opravljalo v okviru rednega dela.

Na evakuiranih območjih je povečana prisotnost policije. Na terenu posredujejo vse razpoložljive sile ZRP s prizadetih območij, pomoč gasilcev in drugih pa prihaja tudi iz drugih regij. 

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je izdal odredbe za izvedbo nujnih nakupov sredstev za zaščito, reševanje in pomoč - akumulatorjev za črpalke, ribiških škornjev, gumijastih škornjev, metel, krampov, lopat, sredstev za higieno, rjuh in prevlek za enkratno uporabo ter za zagotovitev možnosti za prenočitve za pripadnike sil ZIR na terenu, odvoza nevarnih odpadkov in nesortiranih smeti. Prav tako je tudi komuniciral z DRSI zaradi prioritet za postavitev mostov, ki jih je odneslo hudourno delovanje rek v zadnjih dneh.

10.50 Prebivalci Slovenije po zadnjih poplavah bolj zaskrbljeni kot v času epidemije

Stopnja zaskrbljenosti prebivalcev je po zadnjih poplavah višja kot kadarkoli med epidemijo, ugotavljajo v zadnji meritvi raziskave #Novanormalnost družbe Valicon. 

Skoraj tretjina prebivalcev Slovenije (30 odstotkov) je doživela poplave v svojem kraju, skoraj vsak sedmi med njimi v lastnem domu. Podobno visok odstotek, 27 odstotkov vprašanih, navaja, da poznajo primer v svojem socialnem krogu - med sorodniki, prijatelji, znanci - zunaj svojega kraja. Skupno so se torej poplave posredno ali neposredno osebno dotaknile več kot polovice prebivalcev, je pokazala raziskava.

Ko opisujejo svoja občutja, je najbolj pogosto izražena "katastrofa", sledijo opisi, kot so "groza, grozljivo" in "žalost, žalostno".

10.06 Na Koroško danes še okrepljena helikopterska pomoč, skrb vzbujajo plazovi

Pomoč na Koroško prihaja z več strani. Danes v regiji po besedah poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča pričakujejo še okrepljeno helikoptersko pomoč, predvidoma od pet do deset helikopterjev. Pri odpravljanju posledic in utiranju prometnih poti pomagajo vojaki in gasilci tudi od drugod, skrb pa vzbujajo plazovi.

Na Koroškem se interventne nujne zadeve počasi umirjajo, aktivnosti pa zdaj prehajajo v zagotavljanje hrane in vode ter drugih nujnih materialnih potrebščin za prebivalstvo. Razmere na Koroškem si bo danes po napovedih ogledala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Danes se nadaljuje oskrba prebivalstva s helikopterji z letališča v Slovenj Gradcu, od koder letijo predvsem v najbolj prizadeto Mežiško dolino, predvsem Črno na Koroškem, po potrebi pa tudi drugam, je povedal Matijevič. Napovedanih je več helikopterjev, morda tudi iz tujine, z velikimi nosilnostmi. Nekateri helikopterji pomoč pobirajo tudi v Dravogradu in na Prevaljah ter jo od tam prenašajo najbolj prizadetim.

Zaradi zelo poškodovanih cest, uničenih mostov in druge infrastrukture je po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite veliko koordinacije s strokovnimi službami. Predvsem v Mežiški dolini je uničenih več mostov, v Mežici je pogojno prehoden le eden, preostalih sedem je uničenih. Podobno je na Prevaljah.

Trenutno regijski štab civilne zaščite največji poudarek namenja koordinaciji vseh potreb, v sami Črni na Koroškem pa si prizadevajo za to, da bi čim prej očistili cestišča in zagotovili možnosti za preboj delovne mehanizacije, ki jo tam težko pričakujejo, da se bodo lahko prebili do vseh zaselkov.

Čeprav na Koroškem danes sije sonce, je zemlja še zelo namočena, tudi pretoki vodotokov so še vedno veliki, prožijo se še vedno novi, tudi veliki plazovi. Med drugim na območju občine Dravograd, kjer pa se je v ponedeljek zvečer del prej evakuiranih prebivalcev lahko vrnil na svoje domove.

Razmere so še naprej zaostrene tudi na Prevaljah, prav tako je ujma zelo prizadela občino Ravne na Koroškem. Tam je po podatkih občinskega štaba civilne zaščite neprevoznih šest odsekov cest, nekaj jih je pogojno prevoznih, v občini je za zdaj evidentiranih 30 plazov.

V današnjem sporočilu za javnost je štab civilne zaščite zapisal še, da trenutno na območju celotne občine Ravne še vedno potekajo akcije reševanja premoženja in zagotavljanja dostopnosti ter da celotnih razsežnosti naravne nesreče še ne poznajo, tako tudi ne vedo, kdaj in kako se bodo lahko lotili sanacije.

"Ker so Ravne vstopna točka v Mežiško dolino, se trudimo pomagati štabom sosednjih občin, kolikor lahko - v materialni in fizični pomoči -, z dostavo zdravil za lekarno Mežica, pri logistiki izmenjave zdravstvenih ekip, odstopili smo veze protipoplavnih vreč, potopne črpalke, prostovoljce, ponujene donacije ... Skupaj rešujemo Korošice in Korošce," so zapisali na Ravnah.

9.02 Ob katastrofalni ujmi tudi psihološke posledice za ljudi

Po oceni psihiatrinje Zdravstvenega doma Sevnica Mojce Zvezdane Dernovšek so katastrofalne poplave, ki so pustošile po Sloveniji, povzročile akutno stresno motnjo pri tako rekoč vseh prebivalcih v državi. "Trenutno ga namreč ni človeka, ki ga ena največjih naravnih katastrof v zgodovini države ne bi prizadela ali presunila," je poudarila.

"Ko se zgodi nekaj zelo hudega ali nenadnega, človek to doživi kot šok, duševno travmo, tudi če ni bil telesno poškodovan. Naši možgani pa se odzovejo tako, da vklopijo varovalni mehanizem boja, bega in zamrznitve," je pojasnila. To velja tudi za vse tiste prebivalce, ki neposredno niso bili vpleteni v travmatično dogajanje in niso utrpeli škode v poplavah, so pa dogajanje spremljali, je dodala sogovornica.

Prebivalci na prizadetih poplavnih območjih se te dni sicer vsak po svoje spoprijemajo tudi z žalovanjem ob travmatičnih dogodkih. Sogovornica poudarja, da je žalovanje povsem običajno po travmatski izkušnji, ima pa več faz. Fazi šoka običajno sledita faza jeze in faza pogajanja, zatem še fazi žalovanja in sprejetja.

"Faza jeze običajno pomeni, da je človek jezen na cel svet, faza pogajanja pa, da človek preigrava različne mogoče scenarije o tem, kaj bi bilo, če bi ravnal drugače. Na primer, če bi premaknil avto, ga ne bi odnesla deroča voda. Če bi zgradili hišo na drugem mestu, bi bilo danes drugače," je pojasnila sogovornica.

Še posebej hudo je bilo v teh dneh za prebivalce Črne na Koroškem in drugih zaselkov, ki so bili več dni odrezani od sveta, pa tudi od večine telekomunikacij.

"V takšnem položaju je najbolj grozno in boleče, da je človek popolnoma sam in da nima na voljo informacij. Ko je pomoč vendarle prišla, so prebivalci Črne doživeli veliko olajšanje," je dejala Dernovškova.

Ob travmatičnih dogodkih je za žrtev bistvenega pomena tudi to, da lahko spregovori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa, ter da žrtev nima občutka, da je popolnoma sama, je poudarila psihiatrinja Dernovšek. Foto: Matic Prevc/STA

Razumljiv in logičen pa se ji zdi tudi odziv nekaterih, ki kljub grožnji poplav ali plazov niso hoteli zapustiti svojih domov. "Človek se doma počuti varnega. To, da bi moral zapustiti svoj dom, doživlja kot večjo nevarnost kot to, kar se mu morda lahko zgodi na domu med poplavami," je pojasnila.

Sogovornica prebivalcem krajev na prizadetih območjih svetuje, naj se, če je to le mogoče, poskusijo naspati, uživajo redne obroke in varčujejo s svojimi močmi.

Prav tako naj se ne branijo prositi za pomoč, dodaja. Ob travmatičnih dogodkih je za žrtev namreč bistvenega pomena tudi to, da lahko spregovori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa, ter da žrtev nima občutka, da je popolnoma sama, je poudarila Dernovškova.

Več nasvetov za prvo pomoč v duševni stiski ob poplavah so danes podali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Bolj kot 'prave besede' je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo psihološko, socialno in praktično pomoč," so ob tem zapisali na spletni strani inštituta.

Med usmeritvami za pomoč posameznikom v stiski med drugim svetujejo, naj tisti, ki nudijo pomoč posamezniku v stiski v prvi vrsti zagotovijo občutek varnosti in osnovne potrebe, kot so zatočišče, hrana, voda, nujna medicinska pomoč. Obravnavanje takojšnjih telesnih potreb lahko namreč prispeva tudi k psihološkemu občutku varnosti in stabilnosti. Poudarjajo tudi ustrezno zagotovitev informacij o dogajanju.

Če je le mogoče, na NIJZ svetujejo tudi vzpostavitev minimalne dnevne rutine, ki bo zagotavljala strukturo dneva in dajala občutek varnosti. Posameznikom v stiski je prav tako treba zagotoviti čustveno podporo in varno okolje, kjer lahko izrazijo svoja čustva in skrbi. Pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam, še posebej otrokom. V primeru, da oseba doživlja zelo hudo stisko, je ne puščamo same, ponudimo ji psihološko prvo pomoč oziroma jo usmerimo na vire pomoči.

Ob tem na NIJZ vsem, ki se znajdejo v stiski svetujejo, naj se o svojih mislimi in občutkih pogovarjajo z drugimi ter poiščejo in sprejmejo pomoč, ko jo potrebujejo.

8.46 Prek aplikacije Poplave 2023 pomoč prizadetim v ujmah ponudilo že več kot deset tisoč ljudi

Prek v ponedeljek vzpostavljene aplikacije Poplave 2023 je pripravljenost pomagati izrazilo že več kot deset tisoč ljudi, število pa raste iz minute v minuto. Trenutno uprava za zaščito in reševanje povprašuje zlasti po storitvah in materialu za popravilo objektov, cest in druge infrastrukture, je razvidno iz aplikacije.

Ob prijavi v aplikacijo ta uporabniku ponudi nabor storitev in materialnih dobrin, ki jih potrebujejo na v ujmi prizadetih območjih. Tako trenutno najbolj povprašujejo po izvajanju prevozov oseb in materiala, tudi z mehanizacijo in kamioni, ter po traktorski pomoči. Prav tako potrebujejo pomoč pri izvajanju gradbenih in mehanskih del, izvajanju ali popravilih vodovodnih, električnih in plinskih inštalacij, montaži ogrevalnih teles.

Na seznamu storitev, po katerih povprašujejo, so še slikopleskarska dela, parketarstvo oziroma polaganje talnih oblog, zidarstvo, postavljanje montažnih sten, krovstvo, tesarstvo, fasaderstvo, mizarstvo, kovinarstvo, pa tudi ključavničarstvo in varovanje premoženja prizadetih območij ter storitev snemanja z dronom. Pojavljajo se potrebe po postavljanju WC-kabin.

Pri gradbenih in mehanskih delih potrebujejo tako delavce kot vodje operative, tehnike in inženirje. Potrebujejo tudi strokovno pomoč geologov, strokovnjakov za oceno varnosti mostov.

Pomoč potrebujejo osebe s posebnimi potrebami, prav tako povprašujejo po pomoči na kmetiji.

Na prizadetih območjih potrebujejo material za gradnjo, gorivo, kmetijsko in gozdarsko opremo, stroje in orodja, zaščitno delovno opremo in material za pomoč kmetom. Ponudnik pomoči lahko material odda ali posodi.

Prek aplikacije lahko pomoč ponudijo tudi prostovoljci, lahko se prijavi tudi skupina.

8.05 Na pomoč prihajajo tudi helikopterji iz tujine

Danes se bodo odpravljanju posledic katastrofalnih poplav pridružile štiri helikopterske posadke, in sicer španska, ukrajinska in dve avstrijski. Že v ponedeljek sta nad Črno letela dva madžarska helikopterja, ob Muri pa je pomagal hrvaški. 

Foto: Policija 7.52 Pomoč za prizadete v poplavah zbirajo tudi Slovenci v Italiji

Pomoč za prizadete v vodni ujmi, ki je pretekli konec tedna prizadela Slovenijo, zbirajo tudi Slovenci v Italiji. Akcije zbiranja pomoči med drugim potekajo v občini Devin - Nabrežina in v Barkovljah, organizirajo pa jih tudi mediji in organizacije Slovencev v Italiji, piše Primorski dnevnik na svoji spletni strani.

Pred stavbo občine v Nabrežini bodo prostovoljci zbirali ustekleničeno vodo, pakirano hrano, čistila, plenice in higienske pripomočke, metle, krpe ter rokavice vsak dan do petka med 9. in 13. uro.

Občina Zgonik bo v sodelovanju s civilno zaščito prizadetim občinam v Sloveniji dostavila vodo in pripomočke, ki so jih zbrali lani v času požarov na Krasu.

Svojo akcijo organizira tudi Mladinski krožek Barkovlje, ki bo v več barih in knjižnicah na Tržaškem zbiral denar, ki ga bodo nakazali na račun Rdečega križa Slovenije. V barih na Proseku, v Nabrežini in na Opčinah bo sredstva mogoče darovati do sobote, v knjižnicah pa do petka.

Solidarnostno akcijo pripravljajo tudi mediji in organizacije Slovencev v Italiji, še piše Primorski dnevnik.

7.47 Po vremensko mirni noči nadaljevanje sanacije in dostopov, vode se umirjajo

Noč je minila brez vremenskih posebnosti, jutro je hladno, po nižinah je megla, poročajo meteorologi. Pretok velike večine rek po napovedih upada, kažejo zadnji podatki samodejnih hidroloških postaj. V Pomurju se podtalnica in zaledne vode še niso umaknile, je pa po poročanju Radia Slovenija Mura spet v strugi in za več kot pol nižja, kot je bila.

Kljub umiritvi hidroloških razmer po državi še vedno težave povzročajo plazovi. V Koroški Beli je do 7. ure znova veljala evakuacija prebivalcev na najbolj izpostavljenem delu.

Nekateri deli na najhuje prizadetih območjih ostajajo težko dostopni. Pozno zvečer so uredili zasilni dostop do Luč prek Podvolovljeka, več hiš ostaja dostopnih le s helikopterjem, je še poročal radio.

Današnji dan bo tako ponovno minil v znamenju odpravljanja posledic po katastrofalni povodnji, tudi z vojsko, prav tako prihaja pomoč iz tujine.

Na terenu bodo številni prostovoljci. Prek posebne spletne aplikacije Poplave 2023, ki so jo vzpostavili v ponedeljek, je pomoč ponudilo že 8.767 ljudi, je razvidno z aplikacije.

Tudi danes bodo prizadeta območja obiskali predstavniki oblasti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes obiskala Koroško, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pa bo v spremstvu hrvaškega kolega obiskala Prekmurje.

Novice Prizori, ki dajo misliti: kraji polni smeti, ljudje na ulice znosili svoje imetje #foto #video

Novice "Podpora prihaja od povsod. Nekdo si trga od ust, da potem da drugemu" #foto #video

Novice Golob: Razmišljamo o nadomestnih gradnjah

Sportal Poplave pustile razdejanje tudi na športnih objektih, kako bo s sanacijo? #foto #video

Sportal Tina Maze ob žalostnih posnetkih Črne na Koroškem: Verjamem, da je enotnost močnejša kot kadarkoli prej

Novice Poplavljeni objekti večinoma strahovito podzavarovani za primer poplav