Vladna izhodišča po oceni sindikalistov vodijo v razgradnjo obstoječega plačnega sistema

Gre za razgradnjo plačnega sistema v javnem sektorju, ki omogoča tako ločene plačne sisteme po določenih resorjih kot tudi odstopanja po različnih delih javnega sektorja, je za STA dejal vodja ene od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Poudaril je, da je vlada sprejela sklep, po katerem lahko ministrstva v 14 dneh sporočijo, ali bi želela za svoja področja imeti svoj poseben plačni sistem. Sicer pa po njegovih besedah potrebe za izstop iz enotnega plačnega sistema ob takem predlogu, kot ga je podala vladna stran, pravzaprav niti ne bo, ker bo avtonomija posameznih delov javnega sektorja takšna, da "so vsi na neki način zunaj sistema". Pri tem je še opozoril, da ob predlagani delitvi javnega sektorja v okviru plačnega sistema na dve skupini na vladni strani danes niso natančno pojasnili, kje in zakaj naj bi ta razlika bila, navaja STA.

Poleg tega izhodišča po Počivavškovih besedah predvidevajo izključevanje sindikatov iz določanja posameznih elementov plačnega sistema, ki so zdaj predmet usklajevanja med vlado in sindikati. Kot je pojasnil, bi imeli delodajalci v nekaterih primerih možnost določati delovna mesta in uvrstitev v plačne razrede zunaj plačnega sistema oziroma zunaj kolektivnih pogodb. Merila za delovno uspešnost bi bilo mogoče določati v splošnih aktih delodajalcev, prav tako tudi merila za dodatek za posebne dosežke. Počivavšek tako meni, da gre vladni predlog v popolnoma napačno smer glede na to, kar bi bilo v resnici treba s plačnim sistemom narediti.

Štrukelj o rokohitrskem lomastenju po sistemu

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za STA menil, da gre za "rokohitrsko lomastenje po sistemu, ki je skrajno zahteven, kjer so potrebne resne analize in premislek". Danes pa, je dodal, napovedanih sprememb na vladni strani niso znali prepričljivo utemeljiti in razložiti, zakaj je predlagana takšna delitev. Sprašuje se na primer, zakaj so osnovne in srednje šole uvrščene v del skupaj z državno upravo, čeprav imajo povsem drug sistem odločanja, vrednotenja dela, drugačen karierni sistem.

Po njegovih besedah pa ni dvoma, da bo posledica konec zdaj veljavnega plačnega sistema. Sistem ne bo dualen le zaradi delitve javnega sektorja na dva dela, ampak tudi zaradi možnosti, da bodo po presoji ministra obstajala delovna mesta, ki se bodo določala in ovrednotila zunaj kolektivnih pogodb in ne bodo predmet kolektivnih pogajanj, je opozoril po poročanju STA.

Kritičen je tudi do predloga, da bi za večje variabilno nagrajevanje sredstva dobili z upočasnitvijo napredovanj v plačne razrede. Kot je pojasnil, za večje variabilno nagrajevanje namreč niso predvidena dodatna sredstva, ampak se z upočasnitvijo napredovanj jemlje vsem, zato da bi ta sredstva namenili le nekaterim.

Ob tem pa sta tako Štrukelj kot Počivavšek opozorila na zavezo iz stavkovnih sporazumov, da je treba o ključnih vprašanjih plačnega sistema doseči soglasje s sindikati javnega sektorja, še navaja STA.