Vlada se je dodobra seznanila s stanjem v notranjsko-kraški regiji

V dveh dneh, kolikor je trajal obisk, so se premier, ministri in državni sekretarji na srečanjih pri tamkajšnjih predstavnikih političnega in gospodarskega življenja seznanili s stanjem v regiji ter sklenili nekaj za regijo pomembnih sporazumov.

Premier Janez Janša je tako sodeloval pri odprtju na novo urejene ceste Postojna-Pivka skozi Petelinje, minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač pa pri podpisu protokola za izgradnjo obvoznice Ilirska Bistrica in pri prenosu nekdanjih vojaških stanovanj na občino.

drugi dan obiska začela s posvetom v Postojni Vlada je sicer drugi dan obiska začela s posvetom v Postojni, na katerem se je seznanila s položajem v regiji, nato pa so se premier in ministri, med katerimi pa ni bilo finančnega ministra Janeza Šušteršiča ter ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča, podali vsak na svoj konec.

Premier Janša je obiskal Park vojaške zgodovine, kjer je imel z ministrom Černačem in ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem tudi novinarsko konferenco. Kot je povedal na njej, ima notranjsko-kraška regija solidno osnovo za industrijski razvoj. Razvojno priložnost premier med drugim vidi na področju izkoriščanja lesnega bogastva, ki je po njegovih besedah v tej regiji "v znatni meri še neizkoriščeno".

Prav tako razvojne možnosti predstavljajo nadaljnje učinkovito črpanje evropskih sredstev. Posebej pa je Janša omenil tudi turistične priložnosti, povezane s Parkom vojaške zgodovine, ki bi po njegovih besedah lahko privabil tudi 100.000 obiskovalcev na leto.

Minister Černač je povedal, da je stanje slabo na področju železniške, solidno pa na področju cestne infrastrukture. Glede slednje je še povedal, da je bilo v torek in danes podpisanih več protokolov za izgradnje novih cestnih povezav. Med drugimi projekti, povezanimi s cestno infrastrukturo, pa je omenil skorajšnjo postavitev protihrupnih ograj na delu avtocestnega omrežja, ki poteka skozi regijo.

Medtem so se ministri v Cerknici srečali z župani in poslanci notranjsko-kraške regije. Pri tem so izpostavili, da ima regija veliko potenciala, da pa mora vlagati v znanje. Ob tem so izpostavili možnosti turizma, izkoriščanja lesne biomase ter predvsem številnih naravnih in kulturnih danosti.

Erjavec: Notranjsko-kraška regija ima perspektivo, pridne ljudi, naravna bogastva Prvak DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da ima notranjsko-kraška regija perspektivo, pridne ljudi, naravna bogastva. "Lesna industrija, turizem, kovinska industrija, naravne lepote lahko prispevajo k pozitivnemu razvoju," meni Erjavec. Prioriteta njegovega ministrstva so odnosi s Hrvaško, kar je pomembno tudi za to regijo, saj so nekatere občine vitalno povezane s Hrvaško.

"Potencial je, moramo vlagati v znanje" Gospodarski minister Radovan Žerjav je razdelil gospodarstvo na dva dela. En del so večja podjetja, ki so v težavah, ker se lastniki niso dovolj aktivno in pravočasno prilagajali razmeram v Sloveniji in širše. V drugem delu pa so po njegovem mnenju manjša podjetja, ki rastejo na osnovi lastne akumulacije, ki postajajo pomembnejša, ki dajejo zanesljiva delovna mesta. "Na te je treba staviti tudi v prihodnosti. To počnemo na ministrstvu z mnogimi podpornimi aktivnostmi, skozi različne razpise," je dejal. Izpostavil je tudi lesni potencial, ki ga je v tej regiji treba izkoristiti. "Potencial je, moramo vlagati v znanje," je dodal.

Medtem ko se je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak dotaknila predvsem vprašanja zamejcev, je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pojasnil, da je šolska infrastruktura v regiji dobra. Dotaknil se je tudi vprašanja upravljanja z gradom Snežnik, za katerega meni, da je treba zagotoviti, da postane gospodarska priložnost za celo občino in širše.

Glede zdravstva je minister za zdravje Tomaž Gantar dejal, da je bo prihodnosti v nujne spremembe vključeno tudi zdravstvo ter da celotna gospodarska situacija vpliva tudi na zdravstveno blagajno.

Janša se je skupaj z nekaterimi ministri v Ilirski Bistrici sestal še na zaključnem srečanju a tamkajšnjimi politiki in gospodarstveniki. Pri tem je vse navzoče opozoril, da bo ilirskobistriška občina izgubila velik del sredstev EU, če bo izpeljala svojo odločitev, da se iz notranjsko-kraške prestavi v primorsko statistično regijo.

Opozoril na izgubo sredstev EU v primeru zamenjave statistične regije Kot je pojasnil Janša, primorska statistična regija, v katero si želi občina Ilirska Bistrica, spada v zahodno kohezijsko regijo, ki pa že dosega povprečno razvitost EU, kar pomeni, da bo v naslednji finančni perspektivi, ki se začenja 2014, dobila le še manjši del evropskih sredstev, v finančni perspektivi, ki se bo začela leta 2020, pa več nobenih. Nasprotno bo vzhodna kohezijska regija, v katero spada notranjsko-kraška regija in katere del je zdaj tudi občina Ilirska Bistrica, upravičena do polnega obsega sredstev. "Če se boste prestavili iz notranjske v primorsko statično regijo, se boste prestavili iz manj razvite vzhodne v bolj razvito zahodno kohezijsko regijo, kar pomeni, da po letu 2020 več ne bo sredstev EU," je opozoril Janša. Pojasnil je še, da mora vlada omenjeno odločitev občine oziroma spremembo ratificirati pri Evropski komisiji in Evropskem statističnem uradu do konca meseca, preden to stori, pa si želi slišati mnenje ljudi v občini.

Ilirskobistriški župan Emil Rojc je pojasnil, da je sklep o spremembi statistične regije sprejel občinski svet, ki ga lahko tudi edini prekliče, se pa namerava z Janšo slišati in pretehtati, katera rešitev je za občino najboljša. Dodal pa je, da se občani Ilirske Bistrice nikoli niso čutili kot del Notranjske, prav tako je do zdaj evropska sredstva črpalo le eno podjetje v občini. Janša pa je ob tem pritrdil "kompromisnemu" predlogu enega izmed udeležencev srečanja, ki je dejal, da bi stvar najbolj enostavno rešili tako, da bi zdajšnjo notranjsko-kraško regijo preimenovali "denimo v notranjsko-primorsko regijo".

Župan Rojc je sicer z današnjim obiskom, ki se je zaključil z nogometno tekmo med vlado in predstavniki notranjo-kraške regije, zadovoljen. Kot je dejal, so namreč podpisali protokol o izgradnji obvoznice, "ki je za mesto Ilirska Bistrica izjemnega pomena", dogovorili pa so se tudi, da bodo dogovor o prenosu premoženja države na občino dosegli nekje do spomladi.