Vlada obiskala goriško regijo: to so odločitve, ki so jih sprejeli

Sprejem novega zakona o vinu je nujen, saj je obstoječa zakonodaja iz leta 2006 zastarela in ne omogoča učinkovite implementacije evropske zakonodaje. Zakon je bil pred več kot desetletjem večkrat dopolnjen, a so se od tedaj pravila na evropski ravni bistveno spremenila, piše v uvodnih pojasnilih zakonskega predloga, ki je bil v torek objavljen na spletni strani E-demokracija.

Predlog zakona zajema vse ključne vidike pridelave grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte, ureja register pridelovalcev grozdja in vina, register prejema in izdaj, ureja tradicionalne izraze, aromatizirane vinske proizvode, postopek ocenjevanja vina, imenovanje nacionalnih organov za vinski sektor, organoleptično ocenjevanje vina, označevanje, izotopske analize, promet z vinom, nepoštene poslovne prakse ter nadzor in kazenske določbe.

Birokratske olajšave za vinogradnike in vinarje

"Predlog novega zakona prinaša birokratske olajšave za vinogradnike in vinarje. Uvaja digitalni register, ki bo vinogradnikom in vinarjem omogočal prijavo na razpise in različne oddaje poročil. Hkrati bo ustavil trend zaraščanja vinogradov in omogočil odkup vin takrat, ko se zgodi slaba letina," je ključne novosti na novinarski konferenci po seji vlade povzel podpredsednik vlade ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. 

Podrobnosti zakonskega predloga sicer ni navedel, saj da bo to storila pristojna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić prihodnji teden. Je pa kot pomembno izpostavil dejstvo, da je zakon nastal v sodelovanju z vinogradniki in vinarji, zato so ukrepi usklajeni.

Zaživel bo zavod za sodobni ples

V luči sklepa evropske prestolnice kulture je vlada sprejela akt o ustanovitvi zavoda za sodobni ples. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na novinarski konferenci v okviru obiska vlade na Goriškem spomnila, da je v preteklosti v Sloveniji podoben zavod že deloval, vendar je bil kmalu ukinjen. "Zato smo si v začetku našega mandata to zastavili kot enega izmed ciljev. Sodobni ples je namreč eno izmed najbolj prekariziranih področij ustvarjanja umetnosti in kulture, ki nima nobenega javnega zavoda, hkrati pa po Sloveniji delujejo različne skupine, ki so tudi mednarodno zelo uspešne," je dejala.

"Zavod bo skrbel tako za razvoj in promocijo sodobnega plesa kot tudi za zaščito mladih plesalk in plesalcev," je še dodala ministrica Vrečko.

Država je k ustanovitvi zavoda za sodobni ples pristopila skupaj z županom Občine Nova Gorica in Občine Celje. "Gre za pionirski projekt, kjer bomo sodelovali trije ustanovitelji, in sicer država, Občina Nova Gorica in Občina Celje. Sedež ne bo v Ljubljani, ampak v občinah," je še pojasnila Vrečko in poudarila, da je tako ministrstvu za kulturo kot vladi pomembna decentralizacija. Ne želijo se osredotočati zgolj na velika središča, ampak želijo kakovostne javne storitve, med katere spadata tudi umetnost in kultura, ponujati po celi Sloveniji. 

Tako kot so ustanovitelji trije, je tudi finančna konstrukcija sestavljena večdelno. Gre za kombinacijo integralnega proračuna ministrstva za kulturo, vložka obeh občin, ki bosta zagotovili tudi prostore, ter kohezijskih sredstev. Za naslednja štiri leta so zagotovljeni štirje milijoni evrov.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pa je podpisal pismo o nameri o začetku aktivnosti, da Univerza v Novi Gorici pridobi status javne univerze.

Golob na obisk v šempetrsko bolnišnico

Predsednik vlade Robert Golob bo po seji vlade najprej obiskal šempetrsko bolnišnico, po delovnem kosilu s severnoprimorskimi župani pa se bo ob obisku Primorskega tehnološkega parka srečal s predstavniki visokotehnoloških in start-up podjetij.

Predstavniki vlade z gospodarstveniki 

V popoldanskem delu bodo s predstavniki gospodarstva govorili o vplivih Evropske prestolnice kulture na gospodarski razvoj v regiji.

Ministri so se dotaknili tudi nekaterih aktualnih vprašanj, od sanacije velikih plazov in gradnje 200 milijonov evrov vredne investicije v Biotehnopolis v Ajdovščini do težav prebivalcev Vrtojbe zaradi tamkajšnje asfaltne baze ter začetka aktivnosti, da Univerza v Novi Gorici pridobi status javne univerze.

Severnoprimorska regija obsega 13 občin in približno šest odstotkov slovenskega prebivalstva. V regiji je lani poslovalo nekaj čez 3.300 družb, od tega dobre tri odstotke srednjih in velikih podjetij. Podobno kot drugod po državi se tudi tu podjetja soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Število brezposelnih namreč v zadnjih letih upada, sredi letošnjega leta jih je bilo manj kot tri odstotke.

Regijo sicer pesti dokaj slaba demografska slika. Po podatkih statističnega urada je bila povprečna starost prebivalcev v letu 2023 45,6 leta, kar je leto več od slovenskega povprečja.