Torek, 16. 7. 2013, 7.14
8 let, 7 mesecev
Video: Teš 6: Vizjak opozarja na izgubo, za Omerzela ves projekt katastrofa
DZ je naprej sprejel koalicijsko usklajen amandma, ki podpira sklepe vlade o tej problematiki in ki gredo po oceni DZ v smer reševanja Teša 6, nato pa v četrtem poskusu tudi priporočilo v celoti. DZ je amandma podprl s 40 glasovi za in 24 proti, navzočih pa je bilo 67 poslancev. Zatem pa se je zapletlo pri glasovanju o priporočilu kot celoti.
Poslanska skupina SDS je namreč napovedala obstrukcijo, zato v prvem glasovanju DZ ni bil več sklepčen. Ob ponovitvi glasovanja pa so sejo obstruirali še poslanci NSi. Seja je bila nato prekinjena, a tudi v tretjem poskusu glasovanja DZ ni bil sklepčen.
Zato je bila seja še četrtič prekinjena - prvič je bila že kmalu po začetku, drugič tik pred začetkom, tretjič pa med glasovanjem. V nadaljevanju je Matej Tonin (NSi) umaknil obstrukcijo seje, za katero da so se odločili zaradi vsebinskih razlogov, in napovedal glasovanje proti.
V četrtem poskusu je DZ vendarle potrdil priporočilo v celoti, in sicer je za glasovalo 42 od navzočih 50 poslancev, šest pa jih je bilo proti.
DZ se je sicer seznanil z ugotovitvijo vlade, da projekt ne zagotavlja izvedbe v časovnih in cenovnih okvirih, kot so bili opredeljeni ob odločanju o investiciji. Iz razpoložljive dokumentacije razlogi povišanja niso razvidni v zadostni meri, prav tako pa dokumentacija ne zagotavlja zadostnih podlag za sprejemanje nadaljnjih odločitev.
Ob začetku razprave na izredni seji sta Jože Jerovšek (SDS) in Franc Pukšič (SLS) opozorila, da vsi poslanci niso dobili gradiva o obravnavani temi. Jerovšek je dejal, da so v ozadju očitno nameni, da bi bili poslanci čim slabše informirani in da bi bila javnost zavedena, Pukšič pa je zatrdil, da česa takšnega v DZ-ju še ni doživel. Na zahtevo Pukšiča je nato predsednik DZ-ja Janko Veber sejo prekinil za pol ure, dokler ne bodo vsi poslanci dobili dostopa do gradiva.
Po koncu prekinitve in razdelitvi gradiva vsem poslancem je Andrej Vizjak (SDS) v imenu predlagateljev seje povedal, da bi moral DZ tiste, ki vodijo naložbo, spomniti, da je vrednost projekta omejena na 1,302 milijarde evrov in da se z dvigom cene, o katerem se govori, ne strinjajo.
Dodal je še, da se projekt sploh ni podražil, ampak je že od vsega začetka stal toliko kot danes, kar pomeni, da so se poslanci o poroštvu za projekt odločali na podlagi napačnih informacij.
Poudaril je, da želijo s sklicem te seje vlado, HSE in Teš opozoriti tudi na tveganje, da bo šesti blok ob začetku obratovanja deloval z izgubo, saj naj bi bile tržne cene električne energije takrat bistveno nižje od tistih, ki so predvidene v investicijskih programih. "Če bomo dražili investiciji in upali, da bodo cene kar naenkrat zopet poskočile, bomo delili lažno upanje in verjetno oteževali reševanje projekta v prihodnje," je zatrdil.
Marjana Kotnik Poropat iz DeSUS-a je izpostavila, da so v stranki ves čas vztrajali, da mora biti projekt transparenten in ekonomsko upravičen, ob tem pa menijo, da je investicija že predaleč, da bi jo bilo mogoče ekonomsko upravičeno zaustaviti.
"Mislim, da ne bom veliko zgrešil, če rečem, da je bil projekt voden kriminalno in diletantsko," je poudaril Matej Tonin (NSi) in svoje besede utemeljil s podražitvijo projekta, pri čemer so po njegovih besedah verjetno številni videli možnost zaslužka.
Matjaž Han (SD) meni, da je investicija v TEŠ 6 postala "preobremenjena" tudi zaradi politizacije in prelahkega iskanja zarot in lobijev, pri čemer je olje na ogenj po njegovih besedah prilival tako del desne kot tudi leve politike.
Bojan Starman (DL) pa je poudaril, da žal ugotavljamo, kako slabo je bil voden projekt in kako drag je postal, kar je, kot pravi Starman, značilno za večino investicij, ki jih izvaja in nadzira naša država.
Predlagatelji izredne seje DZ-ja, poslanska skupina SDS, so pripravili tri priporočila, med drugim da vlada, Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in njegov lastnik, Holding Slovenske elektrarne (HSE), v 30 dneh predstavijo ekonomsko upravičenost naložbe in vpliv spremenjenih razmer, tudi podražitve projekta in nižjih tržnih cen električne energije, na poslovanje Teša in HSE-ja.
Odbor teh priporočil ni podprl, saj je na predlog koalicijskih poslanskih skupin presodil, da so ponedeljkovi sklepi vlade o tej problematiki ustrezni, v tej smeri pa je sprejel tudi dopolnila k predlaganim priporočilom. Sklepi vlade so tako po njihovem mnenju naklonjeni reševanju problematike, vladi pa predlagajo, da do 30. novembra poroča o uresničevanju sklepov, ki jih je sprejela. Glede nalaganja priporočil HSE-ju in Tešu je odbor menil, da to ni v pristojnosti DZ-ja, ne glede na to, ali gre za družbo v neposredni ali posredni državni lasti.
Ministrstvu za infrastrukturo je naložila pripravo predloga nadaljnjih korakov. Teš mora do 30. oktobra pripraviti noveliran investicijski program, HSE pa do tega datuma predstaviti vpliv spremenjenih razmer na likvidnost, poslovanje in poslovne rezultate obeh družb.