Vedno več je debelih in lenih

Kako drugače razložiti rezultate, ki so jih objavili v spletni različici strokovno zelo priznane medicinske revije The Lancet? Znanstveniki so namreč ugotovili, da 31,1 odstotka odraslih po svetu ni niti toliko telesno dejavnih kot velevajo najnižja priporočila, to je 20 minut hoje ali druge zmerne telesne dejavnosti.

Pri najstnikih so rezultati te raziskave še bolj porazni: manj kot 20 odstotkov mladih med 13 in 15 let se več kot eno uro ukvarja z intenzivnim razgibavanjem, kar bi ustrezalo priporočilom za njihovo starost.

Preveč poležavanja ubija bolj kot kajenje

Pomanjkanje telesne dejavnosti postaja že tako visok dejavnik zdravstvenega tveganja kot kajenje in huda debelost, sporočajo v spletni objavi revije The Lancet. Konkretno, nedejavnost je povezana s šestimi odstotki vseh srčnih obolenj, sedmimi odstotki sladkorne bolezni tipa 2 in desetimi odstotki vseh pojavnosti raka in debelega črevesja – tudi med nekadilci in ljudmi z normalno telesno težo.

Znanstveniki iz Harvard School of Public Health v ameriškem Bostonu so še izračunali, da letno umre 5,3 milijona ljudi zaradi bolezni, povezanih s telesno nedejavnostjo. Za primerjavo, v svetu zaradi kajenja letno ugasne 5,1 milijona življenj.

ZDA zveste tradiciji neaktivnosti, drugod dohitevajo

Če je nekoč veljalo upravičeno prepričanje, da je telesna neaktivnost doma v Severni Ameriki in v nekoliko manjši meri v Evropi, so znanstveniki ob preučevanju podatkov Svetovne zdravstvene organizacije nedvomno ugotovili, da tudi drugod po svetu ljudem poležavanje vedno bolj diši.

ZDA še vedno neslavno vodijo s 43,3 odstotka prebivalcev, ki ne dosegajo praga najnižje priporočene telesne dejavnosti, v Evropi pa je ta delež 24,8 odstotka. Morda presenetljivo, a Rusi in prebivalci Bližnjega vzhoda so Evropo na tej lestvici slabih navad že prehiteli.

Dobro desetino vseh prezgodnjih smrti v ZDA je mogoče povezati z nezadostno telesno dejavnostjo, a je v Savdski Arabiji ta delež skoraj dvakrat večji. Med državami, ki so po tem še pri vrhu, so znanstveniki našteli še Srbijo in Veliko Britanijo.

Kar 15 milijonov ton odvečnega "špeha"

Kaj je vzrok in kaj posledica, je primerljivo vprašanje tistemu, ali je bila na svetu prej kura ali jajce, a ob padajoči telesni aktivnosti gotovo ne preseneča, da je svetovno prebivalstvo čedalje debelejše. Raziskava, ki jo je opravila London School of Hygiene and Tropical Medicine s podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ugotavlja, da je skupna telesna masa vseh prebivalcev že leta 2005 dosegla 287 milijonov ton. Od tega gre osupljivih 15 milijonov ton na račun prekomerne telesne teže Zemljanov.

V ZDA veliko debelih, a le niso najdebelejša nacija

Še eno prvo mesto za Američane: čeprav predstavljajo le 6 odstotkov svetovnega prebivalstva, je v tej državi kar 34 odstotkov vse presežne svetovne mase, ki jo prispevajo debeli. Za primerjavo, v Aziji, kjer živi 61 odstotkov svetovnega prebivalstva, je samo 13 odstotkov mase, ki jo zakrivi debelost. Še en primer: v eni toni človeške telesne mase je 12,2 povprečnega severnoameriškega odraslega, a obenem 17,0 Japonca ali kar 19,8 Nepalca, razkrivajo podatki, objavljeni na straneh spletnega založnika s področja biomedicinskih ved BioMed Central.

Toda Američani vendarle niso najdebelejša nacija. Ne moški ne ženske niso pri vrhu glede povprečne vrednosti indeksa telesne mase (BMI v angleščini, ITM v slovenščini), ki poleg telesne mase upošteva tudi višino posameznika in je zato pravilnejši odraz morebitne debelosti.

Moški povprečno najdebelejši v Mikroneziji, ženske pa v Tongi

Mikronezija, Tonga, Hrvaška, Samoa, Argentina, Kuvajt, ZDA, Malta, Katar, Avstrija: tako so se od prvega do desetega mesta razvrstile države po povprečni vrednosti indeksa telesne mase pripadnikov močnejšega spola. Pri prvouvrščeni Mikroneziji ima povprečen moški ITM 33,45, kar pa je še vedno precej manj, kot je dosegla najvišje uvrščena država na lestvici za nežnejši spol: 37,48.

Pri damah je lestvica nekoliko drugačna: Tonga vodi, Mikronezija je tu druga, sledijo jima Samoa, Kuvajt, Egipt, Barbados, Trinidad in Tobago, Združeni arabski emirati, Jordanija in Malta. ZDA so po lestvici debelosti žensk točno eno stopničko pod prvimi desetimi.

Moška in ženska uvrstitev vsaka po svoje

Visoko povprečje ITM enega spola v neki državi ne pomeni, da je tako tudi pri drugem spolu. Na Hrvaškem so, na primer, moški pridelali povprečen ITM 31,54 in s tem tretjo najvišjo stopničko, jugovzhodne sosede pa bolj sprejemljivih 27,53. To je sicer še vedno nad svetovnim povprečjem žensk, a varno zasidrano v sredini razpredelnice z nižjo vrednostjo kot pri Slovenkah, Nemkah, Avstrijkah ali Grkinjah.

Nasprotno pa so se dame v Barbadosu z indeksom 31,65 povzpele na tretje mesto, njihovi soprebivalci močnejšega spola pa so, kot nakazuje indeks 27,44, samo čezmerno težki in ne debeli. Zato jih je v svetovni razpredelnici treba poiskati bolj stran od vrha, med drugim pod Čehi, Finci, Španci, Kanadčani in Madžari.

Ženske v povprečju debelejše od moških

Slovenija je tako pri ženskah kot pri moških nekje v sredini, a pri obeh nad svetovnim povprečjem, ki za ženske znaša okoli 25,2, za moške pa okoli 24,9. V Sloveniji je razlika med spoloma še večja, saj imajo Slovenke povprečen ITM 27,68, za slovenske moške pa znaša 26,69.

Debela nacija, torej, še nismo, a je slovensko povprečje vendarle nad normalnimi vrednostmi. Še ena opozorilna lučka za spremembo življenjskega sloga – zlasti tistim s še višjimi vrednostmi indeksa telesne mase.