Sreda, 22. 8. 2018, 11.28
5 let, 8 mesecev
Varuhinjo človekovih pravic skrbi pomanjkljiva obravnava tujcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,29
3
V uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer pogrešajo resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika.
Urad varuhinje človekovih pravic je v preverjanju obravnave tujcev na policijskih postajah v Črnomlju in Metliki ugotovil pomanjkljivosti. Pogrešal je namreč resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika, ki bi odpravila dvom, ali je imela oseba namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila morda preslišana.
Urad varuhinje Vlaste Nussdorfer se je na podlagi medijskega poročanja oziroma vprašanj seznanil s primeri pričevanj o domnevno neustreznih ravnanjih slovenskih policistov. Ti naj bi ob prijetju teh oseb na meji med Hrvaško in Slovenijo ter v notranjosti, večinoma pri Črnomlju, zavračali njihove prošnje za azil. Da bi te navedbe preveril, je varuh brez predhodne najave 19. junija obiskal policijski postaji v Črnomlju in Metliki.
Na podlagi ugotovitev so pri varuhinji pripravili vmesno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah varuha glede očitkov, da slovenski policisti zavračajo možnost podajanja prošenj za mednarodno zaščito. Kot so navedli, so v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika.
V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so praviloma izredno skope in se v pretežni meri nanašajo na potovanje ter prehod meje, ugotavljajo pri varuhu. Prav tako so skope tudi izjave o razlogih za zapustitev matične države, ki so lahko pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito.
V enem izmed zapisnikov o izročitvi in sprejemu osebe je bilo na primer kot razlog za zapustitev matične države navedeno, da je oseba ekonomski migrant. Iz uradnih zaznamkov pa izhaja, da sta dva od obravnavanih tujcev na vprašanje policista odgovorila, da sta matično državo zapustila zaradi groženj.
Čeprav je iz zakona o mednarodni zaščiti mogoče razbrati, da posameznik svojo željo po mednarodni zaščiti izrazi sam, varuhinja meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi praviloma izvedena v enem dnevu od trenutka pridržanja, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čim prej zagotovijo ustrezne informacije glede azilnih postopkov.
Omogočiti jim morajo tudi dovolj časa, da se lahko izrazijo, ali bi želeli podati prošnjo za azil, in če to želijo, jim tudi to omogočiti. Zlasti v primerih, ko je odločitev o vrnitvi sprejeta v zelo kratkem času in brez pisne odločbe ter tudi brez možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, bi bilo smiselno od posameznika pridobiti izjavo, ali ima namero podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, in to tudi ustrezno dokumentirati, predlaga varuhinja.
Kot so še navedli pri varuhinji, so pričakovali, da se bo notranje ministrstvo (MNZ) do očitkov opredelilo, vendar je v odgovoru zgolj zagotovilo, da policija pri izvajanju postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, vključno s pravico dostopa do mednarodne zaščite.
A varuhinja še vedno pogreša resno opredelitev do izpostavljenih pomislekov, zato so v torek ministrstvu ponovno posredovali dopis. Predlaga tudi sprejetje ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci, da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev, so še navedli pri varuhinji.
3