Varnostne službe v Sloveniji z dobički, za varnostnike slaba plača

V Sloveniji 126 podjetij za zasebno varovanje

V Sloveniji je bilo prejšnji mesec 126 podjetij z licenco za zasebno varovanje. Njihovo število je v zadnjih letih naraslo, a med njimi je tudi veliko manjših podjetij, ki razmeram na trgu škodijo z dampinškimi cenami.

Med 25 najuspešnejšimi družbami lani le dve nista izkazali dobička, med njimi je največje prihodke ustvarila družba GVS, ki je imela ob 7,21 milijona evra prihodkov tudi 428 tisoč evrov dobička.

Sintalov koncern s šestimi družbami do skoraj 55 milijonov evrov prihodkov

Družbo GVS bi po poslovnih rezultatih lani presegel Sintalov koncern, ki ima svojo dejavnost razdeljeno na šest manjših podjetij z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Koncern, ki vodi predsednik Sintalove uprave Robert Pistotnik, je imel lani 54,9 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, s svojimi skoraj dva tisoč zaposlenimi pa so skrbeli za 16.400 tehnično varovanih objektov in 594 fizično varovanih objektov.

Na primeru Sintala je mogoče ugotoviti, da je rast prihodkov v času gospodarske krize postala veliko zmernejša. V petih letih so, ob vmesnem padcu prometa, prihodke dvignili za slabih pet milijonov evrov.

Skladno s tem se je upočasnilo tudi zaposlovanje, saj so število zaposlenih v zadnjih petih letih dvignili le za 200, v prejšnjem petletnem obdobju pa kar za 600.

Varnostniki so slabo plačani, dobijo le 62 odstotkov slovenske povprečne plače

Na drugi strani zaposleni varnostniki že leta opozarjajo na neurejene razmere s področja zasebnega varovanja in kršenja številnih pravic.

Po podatkih Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) je v dejavnosti zaposlenih 5.846 ljudi, od tega jih kar 2.179 prejema minimalno plačo.

"Povprečna plača v dejavnosti za zasebno varovanje znaša 964 evrov bruto, povprečna plača v zasebnem sektorju pa 1.548 evrov bruto. Plače na področju varovanja dosegajo le 62 odstotkov povprečne slovenske plače," opozarja Majda Marolt, predsednica sindikata SKVNS.

Sindikalisti: Kolektivna pogodba bi po osmih letih prinesla vsaj minimalne standarde in odpravila nelojalno konkurenco

Še večja pomanjkljivost dejavnosti zasebnega varovanja je odsotnost ustrezne kolektivne pogodbe, saj je ta nehala veljati že pred osmimi leti. Maroltova zato izpostavlja pojav delodajalskih praks, ki dejavnosti ne morejo biti v ponos.

Sindikalisti in zaposleni opozarjajo na velike obremenitve varnostnikov, ki mesečno opravijo tudi 240 ur, pogosto pa nimajo možnosti odmora ali regresa. Pri tem seveda mnogi opravljajo zelo rizična varovalna dela.

Ob tem nad podjetji naj ne bi bilo pravega nadzora s strani države, saj na podjetja vse pogosteje letijo očitki, da si ustvarjajo dobiček na osnovi delavskega izkoriščanja.

Maroltova zato opozarja, da bi prav ustrezna kolektivna pogodba prinesla minimalne standarde in tudi preprečila nelojalno konkurenco med družbami s področja zasebnega varovanja.