Sreda, 11. 11. 2020, 10.44
4 leta
Kaj prinaša novi protikoronski sveženj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,90
29
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in minister za finance Andrej Šircelj sta predstavila novosti, ki jih prinaša šesti protikoronski sveženj. Vsi ukrepi, ki so skupaj vredni milijardo evrov, so namenjeni zaščiti delovnih mest, sta povedala ministra. Ocenjujeta, da so bili prejšnji paketi za pomoč učinkoviti, kar se kaže v upadu brezposelnosti.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je uvodoma povedal, da so se v šestem svežnju poleg ukrepov, ki pomagajo vsemu gospodarstvu, še posebej osredotočili na težave najbolj prizadetih panog in malega gospodarstva, ki je najbolj ranljivo.
Je pa minister dodal, da bodo že v prihodnjih dneh začeli pripravljati sedmi sveženj, ker se razmere tako hitro spreminjajo, da se moramo iz meseca v mesec prilagajati dogodkom z novimi rešitvami. Pri tem pa bodo nadaljevali intenzivni dialog z gospodarstveniki in sindikati.
Država bo podjetjem delno pokrila njihove fiksne stroške
Poleg ukrepov subvencioniranja čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in državnih poroštev za bančna posojila uvajamo tudi nove ukrepe, s katerimi bomo podjetjem delno pokrili njihove fiksne stroške. "Ključni ukrep PKP6 je vsekakor povračilo nekritih fiksnih stroškov," je dejal.
Podjetja bodo lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od prvega oktobra do konca leta, torej za čas treh mesecev. Upravičene so pravne in fizične osebe, ki so registrirane pred prvim septembrom 2020 in imajo vsaj enega zaposlenega, ter samozaposleni in družbeniki-poslovodje, je pojasnil minister.
Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki so jim letni prihodki upadli za vsaj 40 odstotkov. Znesek, do katerega bodo upravičena podjetja, se bo izračunal na podlagi določenega odstotka od njihovih prihodkov od prodaje v letu 2019. Na osnovi tega bodo tista podjetja, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki v obdobju od oktobra do decembra letos upadli za od 40 do 70 odstotkov, prejela 0,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje. Tista podjetja, ki jim bo promet upadel za več kot 70 odstotkov, pa bodo prejela 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje.
Pri tem so omejeni najvišji zneski, ki jih lahko prejmejo podjetja, in sicer do tri milijone evrov oziroma do 800 tisoč evrov za tista podjetja, ki so ustanovljena po 1. oktobru 2019. Upravičenci bodo na FURS predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta in bodo nato 20. v naslednjem mesecu dobili izplačilo.
Šircelj: Nov sveženj ukrepov je nujen, stari delujejo
Minister za finance Andrej Šircelj je na tiskovni konferenci povedal, da je šesti protikoronski sveženj, ki ga je pripravila vlada, glede na razvoj epidemije nujen, saj se tako kot na zdravstvenem področju povečuje tveganje tudi na gospodarskem, finančnem in socialnem področju. Dodal je, da je zato nujno, da sprejmemo dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest v podjetjih, da podjetja, ki lahko delajo, tudi delajo, podjetja, ki ne morejo delati, pa lahko preživijo, da kriza mine.
Šircelj je povedal, da je dejstvo, da so ukrepi za ohranjanje delovnih mest nujni. Prav tako pa je po njegovih besedah razvidno, da so ukrepi v prvih svežnjih učinkoviti in uspešni. Na to kaže, tako pravi minister, podatek o nezaposlenosti, saj je bilo v maju 90 tisoč nezaposlenih, oktobra pa dobrih 83 tisoč. Res pa je, dodaja Šircelj, da veliko ljudi ne dela in tem so omogočeni prihodki, ki jih plačuje država.
Da so ukrepi učinkoviti, dokazujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij in napovedi Evropske komisije. Te napovedi o okrevanju so za Slovenijo ugodnejše kot za večino držav EU. Napovedi agencij prav tako kažejo na stabilnost države.
Ta kriza je drugačna kot prejšnja
Šircelj je dejal, da je ta kriza drugačna kot prejšnja. Nekateri sektorji so v slabšem položaju kot drugi, pri tem govorimo predvsem o storitvenem sektorju, turizmu, transportu. Prav ti so deležni posebnih ukrepov tudi v novem protikoronskem svežnju.
Vlada je v predlogu šestega protikoronskega zakona predvidela podaljšanje jamstvene shema za likvidnostna posojila podjetij, ki je bila doslej razmeroma malo izkoriščena. Spodbudili bi jo lahko preoblikovanje meril za odobritev jamstev ter odprava nekaterih administrativnih ovir, meni finančni minister Andrej Šircelj.
DZ je dve milijardi evrov vredno jamstveno shemo potrdil pred prvomajskimi prazniki v okviru drugega paketa protikoronskih ukrepov, po nekaj zapletih pa je zaživela šele poleti. Zdaj bodo lahko banke dale podjetju likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oz. v višini dvakratnika letnega stroška dela, je na vladni novinarski konferenci povedal Šircelj.
Predlog šestega protikoronskega zakona je vlada potrdila v torek pozno zvečer, glede jamstvene sheme pa je v njem predvidela tudi odpravo nekaterih administrativnih ovir. Šircelj je omenil obvezni pobot.
Priznal je, da je bila jamstvena shema doslej razmeroma slabo izkoriščena, vendar kot najverjetnejši vzrok omenil dobro likvidnost gospodarstva. "Morda jamstvena shema ni bila toliko izkoriščena, ker ni bilo toliko potreb. Banke so svojo dejavnost opravljale tudi brez nje," je dejal.
Z uveljavitvijo šestega protikoronskega zakona bodo davčni zavezanci spet dobili tudi možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije. "S tem si bodo lahko podjetja zagotovila boljši likvidnostni položaj," je o ukrepu, ki je bil v veljavi že v času prve razglasitve epidemije, dejal minister.
Do 31. januarja 2021 je predvideno tudi podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil za leto dni za vse kreditojemalce. Rok je sicer razmeroma kratek, a do takrat Šircelj od mednarodnih finančnih inštitucij pričakuje sklepe, ki bodo dali možnost tovrstnih ukrepov na evropskem finančnem trgu. Potem bi lahko odlog odplačevanja posojil v Sloveniji podaljšali še za šest mesecev, je povedal.
Med ukrepi v predlogu šestega protikoronskega zakona s področja financ je omenil še oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri uvozu blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami epidemije covida-19. (STA)
29