V Žički kartuziji odprli obnovljeno cerkev #foto

Celotna naložba je bila po besedah konjiškega župana Darka Ratajca vredna skoraj tri milijone evrov, projekta pa so se lotili, ko jim je država v času vlade Marjana Šarca v proračunih za leti 2020 in 2021 zagotovila okoli dva milijona evrov.

Ker denarja za dokončanje restavratorsko-konservatorskih del v sklopu tretje faze ni bilo dovolj, saj so iz razpisa in občinskega proračuna imeli na voljo le dobrih 240 tisoč evrov, so bili na občini zelo veseli posluha ministrstva za kulturo, ki jim je za dokončanje del zagotovilo dodatnega pol milijona evrov.

Tudi po zaslugi dodatnih sredstev so se letos lotili še četrte faze obnove, v sklopu katere so že sanirali romanske in gotske kamnite elemente, ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli, delno obnovili arheološke prezentacije ostalin malega križnega hodnika ter položili tlake.

Obnova razdelila zgodovinsko stroko in arhitekte

Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostno-zgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. Kot je povedal ob današnjem odprtju, ima objekt prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobil z aktualno prenovo in omogoča, da je strop cerkve lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imel kadarkoli.

Foto: STA , "Naša želja je bila, da se kljub velikemu in zahtevnemu posegu novo umakne v ozadje in da bi tako originalni kamniti zidovi in kamnoseške mojstrovine še vedno ostale v ospredju in pričale o svoji tisočletni prisotnosti," je še dodal Žnidaršič.

Sicer pa s tem ambiciozni načrti občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, ko bo ta izdelan, pa bodo tudi znane nadaljnje smernice za naslednje faze projekta.

Načrtujejo vodene oglede na strehi

Na občini se precej ukvarjajo tudi z umeščanjem novih vsebin v to območje. Med drugim napovedujejo vodene oglede na pomični strehi za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika. "Toliko je bilo namreč nekoč tukaj doma menihov skupaj s priorjem," je povedala vodja Turistično informacijskega centra (TIC) Slovenske Konjice Tjaša Kangler.

Ob tem si na območju kartuzije obetajo tudi nadaljevanje glasbenih in drugih dogodkov, tudi poroke, ki bodo svoje mesto lahko našli tudi v obnovljeni kartuzijanski cerkvi. V dveh pritličnih prostorih zgornjega gospodarskega poslopja urejajo lapidarij, v katerem bodo razstavljeni najkakovostnejši kamnoseški kosi iz kartuzij, ki nosijo svojo zgodbo.

Foto: STA ,

Prav na dan odprtja obnovljene cerkve pa so se v Slovenskih Konjicah razveselili tudi novice iz Aten, kjer je Svetovna turistična organizacija Turistično destinacijo Rogla-Pohorje uvrstila med sto najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Tema letošnjega izbora je bila ohranjanje kulturne dediščine, Konjičani pa so nanj prijavili zgodbo Žičke kartuzije.

Knjižnica manjša le od vatikanske

Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v Srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot dva tisoč knjig in je bila manjša le od vatikanske.

Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.