Torek, 22. 1. 2008, 18.40
8 let, 11 mesecev
V Železnikih čakajo na projekt za večjo poplavno varnost

Vendar pa obsežnemu projektu, ki je še v fazi iskanja variante, manjka do realizacije več let, zato je ljudi strah, kako se do tedaj obraniti pred morebitnimi poplavami.
Na obvoznico čakajo že 30 let
V Železnikih, ki jih poplave pogosto prizadenejo, so že pred leti začeli iskati načine, kako povečati poplavno varnost. Slab mesec pred lansko katastrofalno poplavo so v občini prejeli sklep vlade o začetku izdelave državnega prostorskega načrta za izgradnjo obvoznice, ki jo v Železnikih čakajo že 30 let, in zagotovitev večje poplavne varnosti. Vendar se je po ujmi med ljudmi pojavil strah, da bi lahko izgradnja obvoznice povzročila še večjo nevarnost poplav.
Oblikovala se je celo civilna iniciativa, ki je zahtevala, da se vsi postopki za gradnjo obvoznice ustavijo. "Kasneje so se strasti umirile in danes civilne iniciative ni več, vztraja le še Marija Konjar, ki živi neposredno ob načrtovani obvoznici in preko ministrstev zahteva ustavitev aktivnosti," je na sestanku s predstavniki ministrstva za okolje in prostor dejal župan občine Železniki Mihael Prevc, ki je sestanek o celoviti protipoplavni sanaciji pričakoval že dalj časa. Člani novoustanovljenega občinskega odbora za večjo poplavno varnost Železnikov namreč zahtevajo natančno informiranost o načrtih države.
Namesto enega več manjših zadrževalnikov na potokih?
Prav zadrževalnik vode je največji zalogaj, saj predvideva 22 metrov visoko pregrado, ki bi zajezila Selško Soro na območju odcepa za Davčo in tako preprečila ponovitev lanske ujme. Pri pretokih, ki bi naraščali nad 160 kubičnih metrov na sekundo, bi se začela voda v zadrževalniku dvigovati. V primeru stoletnih vod bi se višina gladine dvignila na 18 metrov in volumen zadrževane vode bi znašal 1,2 milijona kubičnih metrov. Prvi finančni izračuni kažejo, da bo zadrževalnik skupaj z nadomestno cesto stal okrog deset milijonov evrov. Možnost pa je tudi, da bi namesto enega velikega zgradili več manjših zadrževalnikov na potokih, kar bi po mnenju Prevca povzročilo manj negativnih vplivov na okolje.
Pri iskanju rešitev želi sodelovati tudi lokalno prebivalstvo, ki je bila v preteklosti večkrat odrinjeno, ko je s svojimi izkušnjami želelo pomagati projektantom, je opozoril predsednik krajevne skupnosti Železniki Martin Pintar. Člani odbora za poplavno varnost pa so izpostavili vprašanje časovnih rokov izvedbe projektov, ki so še zelo nejasni.
Znano je, da naj bi bilo do polovice naslednjega leta izbrana varianta glede širitve struge Sore, izgradnje zadrževalnika, nižanja jezu in obvoznice, potem pa bo prišel na vrsto še postopek, ki zavzame vsaj eno leto. Če bo uredba o državnem prostorskem načrtu sprejeta v letu 2009 ali 2010 bodo na ministrstvu zadovoljni, čeprav bo potem potrebno še odkupiti zemljišča, pridobiti gradbeno dovoljenje in zagotoviti sredstva, o višini katerih predstavniki države danes še niso mogli govoriti.
"Razumemo, da postopki zahtevajo svoj čas, zanima pa nas, kaj naj mi, ki živimo ob Sori, storimo do izgradnje zadrževalnika," je poudaril član odbora za večjo poplavno varnost Aleš Primožič, ki je opozoril, da so ljudje prestrašeni in nezaupljivi, ker se sedaj na področju varnosti nič ne dogaja. Župan Prevc rešitev vidi v celotni izvedbi predhodnega sanacijskega program in nastajajočega sanacijskega programa, ki naj bi bil dorečen sredi marca. S temi ukrepi naj bi že preprečili, da bi se ponovila lanska tragična zgodba.