Četrtek, 8. 5. 2025, 13.07
6 ur, 14 minut
V tem delu Slovenije so lani podjetja kovala največje dobičke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
Največ neto dobička so ustvarila podjetja v osrednjeslovenski regiji (3,24 milijarde evrov, +3 odstotke). Največjo rast pa je imela pomurska regija (+24 odstotkov). Največji padec dobička je bil v zasavski regiji (–38 odstotkov).
Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 6,5 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za en odstotek in realno za tri odstotke manj kot predlani. Prihodki so bili s 144,6 milijarde evrov nominalno na enaki ravni, realno pa dva odstotka nižji. Neto dodana vrednost na zaposlenega je porasla za štiri oz. dva odstotka.
"Nič izrazito posebnega. Mislim, da je to dobro, ker so na kratek rok posebnosti ali izrazita odstopanja praviloma slaba (...). Torej povprečno leto, kar je ob vseh turbulencah okrog nas dobro znamenje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani strnil vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu Miran Vičič.
Mikropodjetja edina z rastjo dobička
Kot kažejo podatki iz letnih poročil 72.559 gospodarskih družb, so imele nižji neto čisti dobiček družbe vseh velikosti razen mikropodjetij. Velike družbe so imele 3,16 milijarde evrov neto dobička (–tri odstotke), srednje velike 1,03 milijarde (–osem odstotkov), majhne pa 1,45 milijona (–deset odstotkov). Mikropodjetjem pa je dobiček zrasel za 51 odstotkov na okoli 890 tisoč evrov.
Največ dobička v osrednjeslovenski regiji
Največ neto dobička so ustvarila podjetja v osrednjeslovenski regiji (3,24 milijarde evrov, +tri odstotke). Največjo rast pa je imela pomurska regija (+24 odstotkov). Največji padec dobička je bil v zasavski regiji (–38 odstotkov).
Energetika z največjim padcem dobička
Med dejavnostmi izstopa oskrba z električno energijo, plinom in paro z 48-odstotnim padcem dobička. Padci so bili tudi v prometu, skladiščenju (–šest odstotkov) in nepremičninah (–15 odstotkov), medtem ko je bil največji skok v kulturi in razvedrilu (+86 odstotkov).
Rast prihodkov v trgovini in industriji
Prihodki so v predelovalnih dejavnostih porasli za dva odstotka (42,69 milijarde evrov), v trgovini za en odstotek (46,42 milijarde evrov). V energetiki so prihodki padli za 23 odstotkov (9,82 milijarde evrov).
Izvoz in domača prodaja rahlo upadla
Prodaja na domačem trgu se je znižala za en odstotek (80,1 milijarde evrov), enako velja za tujino (58,6 milijarde evrov). Na trgih EU je bil padec triodstotni, zunaj EU pa rast petodstotna.
Neto dodana vrednost raste – predvsem zaradi naložb in višjih plač
Skupna neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 63.780 evrov (+štiri odstotke nominalno, +dva odstotka realno). Najvišja je bila v energetiki (~185 tisoč evrov), nadpovprečna pa tudi v financah in nepremičninah.
Podjetniki z rastjo prihodkov in dohodkov
Samostojni podjetniki (brez normirancev) so ustvarili 515 milijonov evrov neto dohodka in 6,59 milijarde prihodkov (+sedem odstotkov v obeh kategorijah).
Porast stečajev – znak poslabšanja razmer?
Lani je bilo začetih 999 stečajev (+15 odstotkov). V prvem trimesečju 2024 je bilo začetih 275 postopkov zaradi insolventnosti, od tega 258 stečajev.
Porast neporavnanih obveznosti marca
Število podjetij z neporavnanimi obveznostmi je marca poskočilo z 2.461 na 2.753. To je lahko znak poslabšanja, a je za dokončne zaključke potrebna potrditev s četrtletnimi podatki.
