V Šoštanju del občanov nasprotuje sosežigu nenevarnih odpadkov

Modelna študija, ki jo je vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) prejšnji teden že predstavilo vodstvu Občine Šoštanj, danes pa tudi svetnikom, je po Lenartovih besedah pokazala, da obstajajo možnosti za sosežig premoga in goriva iz nenevarnih odpadkov. Gre za skupno največ 150 tisoč ton goriva iz nenevarnih odpadkov letno za sosežig v blokih pet in šest oz. za možnost sosežiga do deset odstotkov energetske vrednosti premoga.

O sosežigu so v Tešu začeli razmišljati zato, ker to predstavlja eno od možnosti izboljšanja poslovnega rezultata, prav tako bi to bila tudi pomoč pri reševanju problematike odpadkov v Sloveniji, je dejal Lenart. Gorivo v obliki granulata bi bilo namreč izdelano iz nenevarne industrijske in gospodinjske embalaže, ki bi jo pridobili v Sloveniji.

Izdelava modelne študije je bila potreben pogoj, da lahko v Tešu sploh razmišljajo o sosežigu, je pojasnil Lenart, pred kakršnokoli dokončno odločitvijo pa bodo potrebne še nadaljnje aktivnosti. Naslednji korak bo izdelava presoje vplivov na okolje, za kar bo Teš predvidoma julija objavil javni razpis. Sledila bo izdelava idejnega projekta in investicijskega programa, prav tako bi bila potrebna sprememba okoljevarstvenega dovoljenja.

Po premogovniškem smradu še smrad zaradi odpadkov?

Foto: Ana Kovač Nekateri občani načrtom Teša nasprotujejo. Med drugim je svetnica Bojana Žnider (SD) izpostavila bojazen, da se bo po premogovniškem smradu zdaj pojavil še smrad zaradi odpadkov. Opozorila je, da Teš ni bil zgrajen za sežig odpadkov in da bi najpomembnejše pri vsem moralo biti zdravje ljudi, in ne kapital. Opozorila je tudi, da za sejo niso prejeli gradiva za to točko dnevnega reda, da bi se lahko ustrezno pripravili.

Predsednik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar pa je za STA povedal, da v civilni iniciativi sosežigu ne nasprotujejo, pričakujejo pa finančno nadomestilo v višini osem milijonov evrov letno, kar bi pokrilo stroške ogrevanja Šoštanjčanov.

Prve študije kažejo, da bi emisije izpustov ostale znotraj vrednosti

Jože Lenart pa je glede morebitnega finančnega nadomestila v izjavi za medije po seji povedal, da se o tem še niso pogovarjali, so se pa o tem, da bo Šoštanj imel "pozitivni učinek", a v tem trenutku ne vedo, kakšen bi bil prihodek z naslova sosežiga.

Lenart sicer nasprotovanje dela občanov, kot je dejal, razume. "Mi ne bomo nič vsiljevali. Če ne bomo prepričani, da je to zares čista tehnologija, tudi nimamo namena tega početi," je dejal. Glede strahu občanov zaradi smradu pa, da trenutno pravzaprav o tem še nimajo podatkov, je pa skladiščenje granulata predvideno v zaprtih prostorih.

Prvi rezultati modelne študije sicer kažejo, da bi emisije izpustov ostale znotraj že zdaj določenih mejnih vrednosti. Sicer pa je glede sosežiga odprtih še veš vprašanj, med drugim glede tehnologije, prevoza in skladiščenja goriva iz nenevarnih odpadkov. Po optimalnih načrtih bi sicer sosežig v Tešu lahko stekel konec leta 2020, je še povedal Lenart.