Sreda, 11. 4. 2018, 8.32
6 let
V Sloveniji okoli sedem tisoč ljudi s Parkinsonovo boleznijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Svetovni dan Parkinsonove bolezni, ki ga zaznamujemo danes, opozarja na izzive, s katerimi se morajo spopadati bolniki s to boleznijo ter njihovi družinski člani in skrbniki. Bolniki namreč potrebujejo vedno več pomoči za običajne vsakodnevne aktivnosti. Na svetu je okoli deset milijonov ljudi s Parkinsonovo boleznijo, v Sloveniji pa okoli sedem tisoč.
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok še ni znan. Zaradi propadanja dopaminskih nevronov v možganih bolezen nenehno napreduje in je ni mogoče popolnoma ozdraviti. Zdravljenje je treba prilagajati potrebam in stanju bolnika, še zlasti pa je pomembno, da dovolj zgodaj opazimo znake napredovanja bolezni.
Po navedbah medicinske stroke se lahko Parkinsonova bolezen pojavi kadarkoli - od adolescence do visoke starosti. Najpogosteje je diagnosticirana med 60. in 70. letom. Redko zbolijo ljudje, ki so mlajši od 50 let. Bolezen največkrat odkrijejo po 55. letu starosti, število na novo ugotovljenih obolelih pa strmo narašča po 60. letu.
Zdravljenje je prilagojeno posameznemu bolniku
Za zdravljenje Parkinsonove bolezni so na voljo različne vrste zdravil. Katero bo zdravnik predpisal, je odvisno od številnih dejavnikov, recimo od starosti bolnika in tega, ali so prisotne še druge bolezni. Tako imata dva bolnika z enakim trajanjem bolezni lahko predpisana popolnoma različna zdravila ali različne odmerke enakih zdravil.
Z ustreznim zdravljenjem in komplementarnimi terapijami se lahko napredovanje Parkinsonove bolezni upočasni. Bolniki in njihovi bližnji lahko pomoč in podporo dobijo tudi v Društvu Trepetlika, ki že od leta 1990 združuje bolnike s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, njihove bližnje in podporne člane.
Društvo ima sedež v Ljubljani, svoje dejavnosti pa je razširilo tudi na Maribor, Celje, Kranj, Novo Gorico in Novo mesto. Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami je glavni namen društva predvsem izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja ter seznanjanje z načini lajšanja življenja bolnikov. Pri tem društvo tesno sodeluje s strokovnjaki.
Bolezen je najpogostejša med belopoltimi prebivalci
Parkinsonovo bolezen je leta 1817 prvič opisal angleški zdravnik James Parkinson v svojem eseju. Poimenovanje Parkinsonova bolezen je leta 1867 prvič uporabil francoski nevrolog Jean-Martin Charcot. Bolezen je najpogostejša med belopoltimi prebivalci Evrope in Severne Amerike, pogostejša je pri moških.
Stroka je med drugim ugotovila, da lahko uživanje kave in pijač s kofeinom zmanjša tveganje za pojav Parkinsonove bolezni, vnos mlečnih izdelkov, maščob - še zlasti živalskih - in debelost pa lahko povečajo verjetnost za pojav bolezni.
