V SDS za obvezno srednjo šolo

V stranki se zavzemajo za obvezno srednjo šolo, kar bi zapisali v ustavo. Po njihovem mnenju so potrebne spremembe tudi na področju športa in visokega šolstva, kjer želijo med drugim podpreti nastanek tehnološke univerze. Čim več mladih želijo ohraniti v sistemu Kot je na predstavitvi osnutka okvirnega programa SDS na področju izobraževanja, znanosti, tehnologije in športa dejal predsednik strankinega odbora za šolstvo in šport Zver, bi želeli ustavo dopolniti z idejo o obvezni šoli vsaj do 18. leta ali do konca srednje šole. Ob tem, ko se Evropa srečuje z izpadom učencev iz šolskega sistema zlasti po obvezni osnovni šoli, želijo čim več mladih pri nas ohraniti v sistemu, pojasnjuje Zver, sicer tudi evropski poslanec. Po Zverovih besedah je za razliko od Evrope, ki ima od 16 do 17 odstotkov mladih izven sistema po končani osnovni šoli, pri nas takšnih okoli 10 odstotkov. Z omenjenim ukrepom bi vsem zagotovili vključenost v šolski sistem tudi po osnovni šoli, uvedba pa ne bi bila zahtevna, saj po osnovni v srednje šole že zdaj preide okoli 98 odstotkov mladih, je dejal.

Spremembe bi vnesli tudi v ustavo Prav tako bi po Zverovih besedah v ustavo zapisali, da je država dolžna skrbeti tako za razvoj javnega kot zasebnega šolstva, vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj tudi na področju podjetništva.

"Vsaka odgovorna politika na področju šolstva si mora prizadevati, da je šolski sistem učinkovit in kakovosten, da opremi posameznika z znanji, kompetencami in sposobnostmi ter poskrbi, da razvije svoje talente," je poudaril Zver. A po njegovem prepričanju v zadnjih treh letih ni bilo tako. Kot pravi, so bile velike težave predvsem z učinkovitostjo.

Opozarja, da se je število zaposlenih močno povečalo Po njegovih navedbah sedanji šolski minister Igor Lukšič razpolaga z od 80 do 90 milijoni evrov več kot je v času svojega ministrovanja razpolagal Zver. Kljub temu, da je število učencev v šoli drastično upadlo, se je število zaposlenih v šolskem sistemu močno povečalo, opozarja. Po njegovih navedbah tudi kvaliteta v tem času ni narasla, saj mednarodne raziskave kažejo, da so rezultati naših učencev slabši, kot so bili v prejšnjih letih.

Kot je omenila Mojca Škrinjar iz SDS predvidevajo tudi spremembo vloge mature, ki ne bi bila več selekcija pri vpisu na visoke šole, ampak bi univerze same postavljale kriterije.

Zver se je dotaknil tudi spora glede učbenikov Zver se je dotaknil tudi spora glede učbenikov med šolskim ministrstvom in založniki. Po njegovih besedah mora ministrstvo vzpostaviti ravnotežje, da ne bodo starši preveč obremenjeni z nakupom učbenikov in da z državnimi ukrepi ne bodo izničili zasebne pobude pri produkciji učnega materiala. Kot pravi, sedanji minister dela napako, ko poskuša z državno regulativo ustvariti državni monopol in določiti, kateri učbenik je primeren, saj bo to dolgoročno znižalo kvaliteto učbenikov.

Več ukrepov pripravili tudi na drugih področjih V stranki so več ukrepov pripravili tudi na področju visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Med drugim želijo podpreti nastanek "drugačne univerze, ki se bo uvrstila ob bok najboljšim evropskim univerzam", je dejal predstavnik odbora SDS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Borut Rončević. Kot je pojasnil, gre za slovensko tehnološko univerzo - javno državno univerzo v slovenskem industrijskem bazenu na Dolenjskem, ki jo načrtujejo z velikim vložkom gospodarstva.

Sicer je treba po Rončevićevih besedah izboljšati kakovost študija, uskladiti profile diplomantov s potrebami družbe, povečati učinkovitost študija in okrepiti avtonomijo visokošolskih institucij. Po njegovih besedah je potrebno tudi povezovanje znanstvenega dela s potrebami gospodarstva in drugih uporabnikov znanja ter odpiranje zaposlovanju tujih raziskovalcev.

Po Zverovem mnenju sta zastarela tudi zakon o športu in nacionalni program športa, slovenski šport pa bi potreboval neodvisno nacionalno organizacijo za boj proti dopingu.