Slovenci se najpogosteje odločajo za varčevanje v bankah, veliko pa je tistih, ki denar hranijo kar doma. Delež gotovine je konec lanskega leta dosegel slabih 11 odstotkov oziroma 3,5 milijarde evrov.
Slovenci še vedno ostajamo zelo varčen narod, slovenska gospodinjstva pa po stopnji varčevanja (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) s skoraj 12 odstotki zasedajo sedmo mesto. Najvišje uvrščeni v tej kategoriji so Nemci, ki privarčujejo 16,5 odstotka razpoložljivega dohodka, sledijo Belgijci in Francozi.
V bankah prek 14 milijard evrov
Najpogosteje Slovenci varčujemo v bankah, kjer imamo okoli 14,5 milijarde evrov prihrankov. "Opažamo, da se je obseg vlog prebivalstva v obdobju od decembra 2012 do avgusta 2013 v Sloveniji zniževal. Gre za odziv prebivalstva na negotove gospodarske razmere in tudi za postopno porabo rezerv, ki jih je v prejšnjih obdobjih ustvarilo prebivalstvo," pojasnjujejo v NLB, pri Unicreditu pa pravijo: "Statistični podatki v zadnjih mesecih kažejo, da se potrošnja povprečnega državljana opazno zmanjšuje. To lahko v veliki meri pojasnimo s trenutnim ekonomskim položajem. Lahko rečemo, da se obnašamo bolj racionalno, saj trošimo manj oziroma bolj preudarno."
Ljudje imajo gotovino raje pri sebi
Še vedno ljudje veliko denarja hranijo doma ali v sefih, vendar se je ta delež od konca leta 2011 bistveno znižal. Delež finančnih sredstev v obliki gotovine je konec leta 2011 znašal dobrih 17 odstotkov, leto pozneje, torej konec leta 2012, pa le slabih 11 odstotkov. "Zaradi splošnega nezaupanja se vse več Slovencev odloča za likvidne naložbene oblike, kot so na primer vpogledne vloge, saj želijo, da so njihova sredstva hitro pri roki. Zaradi šibkosti bančnega sistema delno opažamo tudi selitev sredstev v vrednostne papirje. Deleži varčevanja v skladih, vrednostnih papirjih in zavarovalno naložbenih produktih so stabilni, zaznavamo celo rahel porast varčevanja v teh oblikah," pojasnjujejo v NLB.
Manj sredstev v delnicah in vrednostnih papirjih
Delež v delnicah in drugih vrednostnih papirjih se je od izbruha finančne in gospodarske krize močno znižal, in sicer za deset odstotnih točk. Še konec leta 2007 je delež v teh naložbah dosegel kar 38 odstotkov. Po mnenju strokovnjakov je to posledica dejstva, da so se mnogi zaradi nepremišljenega vlaganja v določene vrednostne papirje v preteklosti močno opekli, kot tudi tega, da so se številni zaradi tekočih potreb po denarnih sredstvih umaknili s kapitalskega trga.
3
