V Ljubljani potrdili vlogo za sežigalnico, taki so načrti

Če bo za projekt v Ljubljani in Mariboru (v igri naj bi bilo tudi Celje s širitvijo kompleksa) ministrstvo za okolje, podnebje in energijo podelilo koncesijo, bodo sledili vsi nadaljnji postopki, vključno z umeščanjem v prostor, celovito presojo vplivov na okolje in postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Občina: javnost bo v odločanje o sežigalnici vključena

V podjetjih Energetika Ljubljana in Voka Snaga so zagotovili, da bodo vsi podatki, pripravljeni za potrebe razpisa, na voljo zainteresirani javnosti, tako kot so bili do zdaj dostopni vsi podatki. "O vseh nadaljnjih postopkih bodo pristojne institucije javnost obvestile in vključile oziroma pozvale k sodelovanju."

Prav tako so našteli več predstavitev, nastopov v medijih in drugih dogodkov v zadnjih letih, na katerih so se dotaknili teme sežigalnice v Ljubljani (TEO Ljubljana).

Kot so še pojasnili, bi sežigalnica energijsko izkoriščala izključno komunalne odpadke, ki jih ni več mogoče snovno uporabiti ali reciklirati. Drugih alternativ za koristno snovno uporabo tega dela komunalnih odpadkov po njihovih navedbah ni.

"Za TEO Ljubljana, v katerem bi ta del odpadkov uporabili kot gorivo, načrtujemo uporabo najboljših razpoložljivih tehnik oziroma tehnologij, vključno z dvojnim čiščenjem dimnih plinov, ob upoštevanju najstrožjih meril za varovanje zdravja ljudi in okolja," so zapisali.

V ljubljanskih podjetjih potrdili, da so oddali vlogo

S tem so odgovorili na kritike mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki nasprotuje načrtom za gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Projekt po njihovem mnenju namreč odpira izjemno pomembna vprašanja prihodnjega razvoja mestnega okolja, javnega zdravja in varstva okolja, zato zahtevajo javno predstavitev vseh podatkov o projektu.

Pričakujejo, da bodo odločevalci na ravni občine in države, ki je po zakonu pristojna za izvajanje državne javne službe in dodeljevanje koncesije zanjo, upoštevali pravico javnosti do seznanitve in sodelovanja v postopkih, ki vplivajo na njihovo življenjsko okolje.

V podjetjih Energetika Ljubljana in Voka Snaga zavračajo vse očitke, da naj bi prikrivali podatke, ignorirali stroko ali kakorkoli zavajali javnost v povezavi s tem projektom. "O TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov) ves čas pišemo, govorimo in odgovarjamo transparentno, odkrito in vključujoče," so zapisali v današnjem odzivu.

Kot so poudarili v podjetjih, ki sta oddali skupno vlogo na razpisu za podelitev koncesije za termično oziroma energijsko izrabo odpadkov, so večkrat javno pozvali zainteresirano stroko, vključno z delovno skupino zdravnikov, ki javno nasprotuje postavitvi sežigalnice v Ljubljani, da se aktivno vključi v pripravo načrtov za postavitev sežigalnice.

Ob tem so izrazili strinjanje, da je za razumevanje projekta pomembna jasna predstavitev procesnih korakov in okvirne časovnice.

Ljubljanska sežigalnica z najvišjim dimnikom v Sloveniji

Po ločevanju mešanih komunalnih odpadkov v centru na Barju izločijo del, ki je primeren za sežig. Danes ta del odpadkov vozijo na sežig v tujino in za to drago plačajo, če bi zgradili sežigalnico, bi lahko te odpadke izkoristili za ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Res pa je tudi, da bi s sežigom dodatno obremenili okolje, Ljubljana pa se že danes ne ponaša z zelo čistim zrakom, na kar opozarjajo tudi okoljevarstveniki. Foto: Shutterstock Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov bo ministrstvo podelilo za 30 let, obrat za sežig pa je treba postaviti in zagnati v sedmih letih po podelitvi koncesije. Ljubljanska občina naj bi sežigalnico odpadkov zgradila poleg centra za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju. Kapaciteta sežigalnice naj bi bila okoli 130 tisoč ton gorljivih odpadkov na leto, naložba pa je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, kar vključuje tudi razširitev sistema daljinskega ogrevanja in posodobitev RCERO Ljubljana.

Odpadki bodo po tekočem traku potovali neposredno iz RCERO Ljubljana v sežigalnico – brez prevoza, kar bo izjemno zmanjšalo okoljski odtis. Da bi premagali zadrževanje zraka v kotlini, naj bi nova sežigalnica imela dimnik, visok kar 220 metrov, kar bo najvišji delujoč dimnik v Sloveniji. 

TEO Ljubljana bo po podatkih podjetij Energetika Ljubljana in Voka Snaga proizvajala toploto in elektriko za približno 20 tisoč gospodinjstev, s tem pa omogočila, da se gorljivi odpadki iz regije ne bi vozili več na sežig v tujino ali v Anhovo, temveč bi ostali v Ljubljani, kjer bi se jih izkoristilo za energetsko izrabo. 

Sežigalnica v Mariboru bo po idejnih načrtih precej manjša, njena kapaciteta naj bi bila 50 tisoč ton gorljivih odpadkov letno in naj bi po trenutnih ocenah stala okoli 90,8 milijona evrov.