V Kopru obeležili jantarni koridor

Kot je poudaril direktor koridorja Gerhard Troche, koridor predstavlja platformo, prek katere lahko vsi deležniki naslavljajo skupna vprašanja in izzive.

Jantarni koridor je sicer postal operativen že januarja letos in je prvi železniški transportni koridor, ki so ga vzpostavili na pobudo samih držav članic. Koridor povezuje Jadran - Koper je znotraj koridorja edino morsko pristanišče - s poljsko-belorusko mejo, zaradi svoje lege pa predstavlja privlačno alternativo transportnim rutam med severom in jugom Evrope.

Kot je ob robu današnjega dogodka v Kopru pojasnil Troche, je namen koridorja izboljšanje čezmejnega tovornega železniškega prometa. S to pobudo naslavljajo vprašanja in izzive s tega področja, kot so razlike v delovnih procesih, tehnične razlike ali različna transportna pravila po državah, ki še danes povzročajo zamude in težave v mednarodnem tovornem prometu.

"Delujemo na več nivojih," saj vključujejo tako resorna ministrstva posameznih držav kot tudi upravljavce železniškega omrežja ter svetovalne skupine za odjemalce železniške infrastrukture, je še povedal Troche. So torej nekakšno omizje, kjer se vsi partnerji srečujejo in skupaj razpravljajo o aktualnih vprašanjih z vsemi relevantnimi deležniki.

"Komunikacija je postala precej lažja"

Gre za veliko prednost v primerjavi s preteklostjo, ko se je npr. določen železniški operater moral ločeno pogovarjati z deležniki v vsaki državi posebej. "Komunikacija je torej postala precej lažja, prav tako nam je ta izboljšava pomagala pri prepoznavanju akcijskega načrta, ki vključuje več prihajajočih dejavnosti," je dodal direktor jantarnega koridorja. Pri tem ne gre samo za logistično infrastrukturo, pač pa tudi za operacijskih pravil in drugih vprašanj.

Poleg tega ponujajo tudi rešitev One-Stop-Shop oz. Vse na enem mestu kot posamično kontaktno točko, prek katere se urejajo transportne zmogljivosti ter nudijo informacije strankam.

Kot je dodala vodja uprave koridorja Andrea Mosoczi, nameravajo poleg tega tudi opraviti študijo, na podlagi katere bi prepoznali administrativna, infrastrukturna in operativna odprta vprašanja ter prioritete.