Četrtek, 14. 11. 2019, 16.25
4 leta, 5 mesecev
Bo tudi slovenska politika razglasila podnebno krizo? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,35
6
V DZ so danes odmevali pozivi k resnemu in odločnemu naslavljanju problematike podnebnih sprememb. Predsednik DZ Dejan Židan pričakuje, da bo na pobudo udeležencev podnebnega posveta vlado pozval k razglasitvi podnebne krize.
V DZ se je izraz klimatske spremembe prvič uporabil oktobra 1993, od leta 1996 pa je v njem stalnica. Izraz podnebne spremembe pa je bil prvič uporabljen oktobra 1998, redno se pojavlja od leta 2002.
"Podnebje pa ni stalnica," je v uvodnem nagovoru na posvetu poudaril predsednik DZ Dejan Židan. "Spreminja se in spreminja se najhitreje v naši zgodovini. Te spremembe so nedvoumne, splošne in enotne," je posvaril in kot nedvoumni vzrok spreminjanja podnebja izpostavil človeško dejavnost.
Židan: Podnebne spremembe so zakrivili bogati
Podnebne spremembe so zakrivili bogati, najtežje, če sploh, pa se jim bodo prilagodili revni. Povzročajo jih sedanja in prejšnje generacije, njihove posledice pa bodo najbolj občutile prihodnje, je izpostavil Židan in zato boj proti podnebnim spremembam označil za "moralno vprašanje".
"Pričakujem, da bo do mene prišlo kar nekaj pobud, da na podlagi današnjega pogovora kot predsednik parlamenta pozovem vlado, da tudi Slovenija, podobno kot osem ali devet drugih držav, razglasi podnebno okoljsko krizo," je dodal Židan. "Ne zato, ker je to beseda, ampak ker omogoča, da se vsi resursi usmerijo v reševanje krize."
Napoved so uresničili v poslanski skupini SD, ki so vlado danes pozvali, da razglasi podnebno krizo in se aktivno zavzame za njeno reševanje. Poziv je na posvetu predstavil poslanec SD Matjaž Nemec.
Vlado k razglasitvi podnebne krize pozvalo več kot 230 organizacij civilne družbe
Nevladnik Andrej Gnezda iz Umanotere pa je spomnil, da je vlado k razglasitvi podnebne krize pozvalo tudi že več kot 230 organizacij civilne družbe. "Želeli bi, da bi vlada bolj prisluhnila volji ljudi in sporočilom, ki jih plasiramo preko naših kampanj. Če je to potrebno, pa upamo, da pobudo podpre gospod Židan kot predsednik državnega zbora in da razglasimo to stanje ter, kar je najbolj bistveno, začnemo ukrepati," je dodal.
Okoljski minister Simon Zajc je poudaril, da zaradi podnebnih sprememb že trpimo. Spomnil je na zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. V začetku so program za odpravo škode pripravljali enkrat ali dvakrat letno, vmes so bila kakšna leta, ko to sploh ni bilo potrebno. "V zadnjih letih pa take programe pripravljamo štirikrat do petkrat letno," je dejal.
V boju proti podnebnim spremembam si bomo morali zastaviti "številna težka vprašanja in odgovoriti nanje", je dejal minister. Kakšno kmetijstvo želimo, koliko smo pripravljeni plačati za lokalno pridelano hrano, smo se pripravljeni odreči mesu, od kje bomo pridobivali energijo, smo pripravljeni zgraditi nov blok jedrske elektrarne ali graditi vetrne elektrarne, koliko je vsak od nas pripravljen spremeniti svoj življenjski slog, je le nekaj vprašanj, ki jih je izpostavil.
Gospodarstvo bo moralo preiti na krožne poslovne modele, je poudaril Zajc. Prehod bo vsaj začasno boleč, zato bomo morali zagotoviti, da bo družbeno pravičen, tudi do prihodnjih generacij, je še menil.
Mladi si želijo stabilnega okolja
Uvodoma je udeležence posveta nagovorila tudi Aja Vrenjak iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ta je poudarila, da si mladi želijo stabilnega okolja, v kateri bi lahko uživali svojo mladost in brezskrben vsakdan.
"Ne glejte nas mladih in ne iščite upanja v nas, ne pričakujte, da bomo mi pisali zakone. Naši klici so samo opomin, zakaj morate ukrepati. Reševanje problema pa je na vas, v sodelovanju s predstavniki znanosti, ki jih je treba opolnomočiti veliko bolj, kot so trenutno," je poudarila.
S pravočasnim odzivom lahko pridobijo ne le gospodarstvo, ampak tudi družbeni napredek in naše življenjsko okolje, je prepričana Vrenjakova. "Če je reševanje finančne krize leta 2008 aktiviralo na tisoče uradnikov in milijarde evrov, zakaj tega ne počnemo tudi za podnebno krizo, ki predstavlja stokrat večjo grožnjo družbi in naravi?" je vprašala.
Kajfež Bogatajeva: Z ukrepi moramo začeti nemudoma
Razprava v okviru posveta je potekala v treh panelih: na temo prilagajanja na podnebne spremembe, blaženje podnebnih sprememb v prometu in industriji ter blaženje v energetiki. Tema prilagajanja je bila prva, ker se ne glede na naše ukrepanje določenim podnebnim spremembam enostavno ne bomo mogli več izogniti, je poudarila voditeljica panela Lučka Kajfež Bogataj.
Med drugim je podčrtala pomen prostorskega načrtovanja, pa upravljanja z vodnimi viri in gozdovi ter izobraževanja oz. povečevanja podnebne in energetske pismenosti. Z ukrepi moramo začeti nemudoma, saj enotnih rešitev, ki bi delovale za vse države, ni, v svojih prizadevanjih pa se bomo zagotovo večkrat zmotili, je posvarila.
Razpravo zaznamovala velika razhajanja
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je v razpravi na temo prometa in industrije izpostavil pomen prenove regionalnega železniškega omrežja in pri tem pozval k sistemski ureditvi zagotavljanja virov za ta namen. Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa se je zavzel za postavljanje "realnih" ciljev.
Razpravo so zaznamovala velika razhajanja med udeleženci pri vrsti vprašanj, kot so denimo postavitev vetrnih elektrarn, gradnja namakalnih omrežij ali uvedba ogljičnega davka. So se pa govorci strinjali, da potrebujemo medsektorsko sodelovanje in konsenz.
Židan je že obljubil, da se bodo udeleženci čez leto dni ponovno srečali in preverili doseženi napredek.
6