Torek, 4. 6. 2019, 20.28
4 leta, 10 mesecev
V središču Ljubljane višja koncentracija azbesta kot v Salonitu Anhovo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,34
3
Slovenija se spopada z množično epidemijo pljučnih bolezni, svarijo zdravniki. Gre za posledice nekoč izjemne uporabe azbesta, ki izbruhnejo šele po več desetletjih. Življenjska doba azbestnih izdelkov je 45 let in zdaj se počasi izteka. Še najbolj pa preseneča, da je v središču Ljubljane koncentracija azbesta višja kot na dvorišču Salonita Anhovo.
Več kot 25 tisoč ljudi je delalo z azbestom, množični izbruh pričakujejo prihodnje leto. Medtem ko je vrhunec azbestoz že mimo, prihaja čas porasta dveh rakov: mezotelioma in pljučnega raka.
Vse zaradi azbestnih vlaken, ki se zapičijo v tkivo. "Računamo, da imamo 30 tisoč novih primerov raka zaradi azbesta. To so pač dejstva, epidemija je tu," je za Planet povedala Metoda Dodič Fikfak, ki dela na Kliničnem inštitutu za medicino dela.
Salonit Anhovo je najbolj razvpit primer izpostavljenosti azbestu in visoke obolevnosti pri nas, a še zdaleč ne edini. Z azbestom so se dnevno srečevali delavci v tovarni vozil Tam v Mariboru, pa v opekarnah in ladjedelnicah, krovci in inštalaterji cevi iz azbestocementa.
V lokomotivi tudi dve toni azbesta
Nekateri ljubljanski bloki so polni azbesta, tla po javnih ustanovah so prekrita z azbestnimi talnimi oblogami. Poleg tega pa še lokomotive, ki so jih popravljali v Ljubljani.
"V eni lokomotivi je bilo na primer dve toni azbesta," je pojasnila Dodič Fikfakova. Za azbest, ki se je tako kot pri delavcih Salonita Anhovo nalagal v pljučih delavcev, pa sploh niso vedeli, je poudaril Goran Dražič s kemijskega inštituta.
Azbestu je bilo izpostavljenih več kot 25 tisoč ljudi
Po besedah Dodič Fikfakove imamo zdaj 2.086 bolezni, povezanih z azvestom. Ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestu, pa je skupaj več kot 25 tisoč.
"Pomembno bi bilo zgodnje odkrivanje tovrstnih obolenj," je bil jasen nekdanji zaposleni v Anhovem.
"Sicer pa bi morali v Sloveniji pristopiti k zgodnjemu odkrivanju teh bolezni pri vseh tistih, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni azbestu," je menil Bojan Goljevšček iz Sindikata azbestnih bolnikov. A Dodič Fikfakova je odgovorila: "Ni funkcionalnega presejalnega testa, takega, da bi ljudem rekla, naj ga naredijo. "Ni rezultatov, kot jih žal tudi ni pri ozdravljenju. Nekateri oboleli so dobili odškodnine, a pomembno je, da se varno znebimo vsega azbesta, ki nas še obdaja," je dejala.
3