SiolNET. Novice Slovenija
4,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Izbris podrejencev

Ustavno sodišče: Zakon o bančništvu deloma protiustaven

4,95

termometer

sodišče
Foto: Thinkstock

Ustavno sodišče je odločilo, da sta dva člena zakonodaje, ki je bila podlaga za izbris podrejenih obveznic in podržavljenje bank konec leta 2013, protiustavna. Tadej Kotnik pravi, da jim je sodišče s tem vrnilo pravico zahtevati neodvisno in objektivno preverbo, ali so bili pravni in ekonomski pogoji za izbris res izpolnjeni. "Ocenjujem, da bomo z njo dokaj zlahka dokazali oškodovanje," napoveduje.

Ustavno sodišče je odločilo, da je 350.a člen zakona o bančništvu, ki govori o sodnem varstvu v primeru izdanih odločb Banke Slovenije, protiustaven. Zato se, kot je odločilo sodišče, do odprave protiustavnosti prekinejo vsi postopki sodnega varstva, ki potekajo na podlagi tega člena. Zastaralni roki za odškodninske terjatve pa začnejo teči pol leta po sprejemu novega, popravljenega zakona.

Protiustaven je tudi 265. člen zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki govori o tem, da se vsi postopki sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije, ki so bile izdane pred letošnjo uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah zakona o bančništvu. Člen mora zakonodajalec popraviti v pol leta.

Preostali deli zakonodaje, katerih presojo so zahtevali imetniki v letu 2013 izbrisanega podrejenega dolga, niso v neskladju z ustavo, je odločilo sodišče.


Preberite še:

Kaj morate vedeti o razlastitvi imetnikov vrednostnih papirjev dokapitaliziranih bank?

Vojna na Banki Slovenije: česa je Jazbec sumil viceguvernerko


Vraničarjeva: Sledili bomo napotkom ustavnega sodišča

Mateja Vraničar Erman Foto: Matej Leskovšek Finančna ministrica Mateja Vraničar (levo) je zadovoljna z odločitvijo sodišča, čeprav - kot je dejala - obrazložitve še ni podrobno preučila.

V osnovnem sporočilu pa sodišče po njenem mnenju pritrjuje stališču vlade, da je bil izbris podrejenih obveznic izpeljan na podlagi zavezujočih sporočil Evropske komisije ter da ni posegel v pravice imetnikov podrejencev.

"Glede neskladja z ustavo, kar se tiče zagotavljanja sodnega varstva, bomo sledili napotkom ustavnega sodišča," je zagotovila ministrica.

Kotnik: Zame je ta odločitev dovolj

Tadej Kotnik, FE Foto: STA "Zame osebno je ta odločitev dovolj," odločitev sodišča komentira eden od imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic in pobudnikov ustavne presoje Tadej Kotnik, sicer profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko (na sliki desno).

"Kot sem povedal že februarja lani v oddaji Tarča na RTV Slovenija, sem osebno pričakoval, da mi bo ustavno sodišče vrnilo pravico zahtevati neodvisno in objektivno preverbo, ali so bili pravni in ekonomski pogoji za izbris mojih terjatev do bank res izpolnjeni. Danes smo to pravico dobili in ocenjujem, da bomo z njo dokaj zlahka dokazali oškodovanje; naša samooklicana 'domača trojka' na čelu z Banko Slovenije je dobro vedela, zakaj nam je to pravico jeseni 2013 z noveliranim zakonom o bančništvu odvzela, pa potem skoraj tri leta vztrajala, da mora tako ostati."

Kakšne posledice prinaša odločitev in kako bo vplivala na postopke, ki so jih imetniki izbrisanih podrejencev sprožili pred sodiščem? Kot pravi Kotnik, je prvi korak popravek zakonodaje. "Bomo videli, kako bo državni zbor konkretno izpolnil nalogo ustavnega sodišča, da mora najpozneje v šestih mesecih v bančno zakonodajo dodati učinkovito pravno sredstvo za razlaščence," pravi.

Brez učinkovitega sodnega varstva

Prav to je zakonodajalcu očitalo sodišče: da imetnikom podrejenega dolga ni zagotovil učinkovitega sodnega varstva, torej učinkovitega načina za pritožbo na odločbe Banke Slovenije, ki so bile podlaga za izbris.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so imetniki podrejenega dolga sicer imeli na voljo odškodninsko sodno varstvo, a po mnenju sodišča ni bilo učinkovito, ker zakonodajalec ni upošteval šibkejšega položaja vlagateljev. "S tem je njihovo sodno varstvo uredil na način, ki nedopustno posega v njihovo pravico do sodnega varstva," so zapisali.

Odločitve o kršenju pravic še ni

Pri tem pa sodišče v sporočilu za javnost opozarja, da so se pritožbe imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic nanašale na domnevno protiustavnost odločb Banke Slovenije, ki so bile podlaga za izbris podrejencev. Kot pravijo, sodišče tega ni presojalo, temveč se je ukvarjalo le s (proti)ustavnostjo zakonodaje, ki je podlaga za te odločbe.

"Sodišče se je ukvarjalo samo z oceno ustavnosti zakona, kar pa samo po sebi ne pove ničesar o tem, ali so bile s konkretnimi odločbami Banke Slovenije kršene človekove pravice upravičencem," pravijo.

Evropska komisija: Ustavno sodišče je sledilo mnenju Sodišča EU

Iz Evropske komisije so za STA sporočili, da je ustavno sodišče sledilo stališčem Sodišča EU, ki je potrdilo, da je Evropska komisija upravičeno vzpostavila načela delitve bremen kot ključen pogoj za dodelitev državne pomoči. Ta načela služijo temu, da se omeji znesek dodeljene državne pomoči na minimalno potrebno, kar je v skladu s pravili EU. Drugačno ravnanje bi lahko povzročilo izkrivljaje konkurence na notranjem trgu, so zapisali.

Drugih zadev v zvezi z današnjo razsodbo ustavnega sodišča pri komisiji niso želeli komentirati.

Banka Slovenije: Odločitev v naš prid

Boštjan Jazbec Foto: Bor Slana Odziv Banke Slovenije, ki jo vodi Boštjan Jazbec (desno): "Ustavno sodišče je soglasno potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki so bili pravna podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije leta 2013 in 2014, v skladu z ustavo. Tako so tudi ukrepi, ki so bili bankam izrečeni z odločbami Banke Slovenije o izrednih ukrepih, v skladu z ustavo in jih ni mogoče kakorkoli izpodbijati.

Ustavno sodišče je potrdilo, da lahko imetniki podrejenih inštrumentov uveljavljajo morebitno varstvo le z vlaganjem odškodninskih tožb – te so bile sicer že predvidene tudi z zakonom o bančništvu -, je pa dalo v tem delu dodatna navodila zakonodajalcu za zagotovitev učinkovitejšega sodnega varstva."

Bratuškova: Davkoplačevalcem sem prihranila 600 milijonov evrov

Alenka Bratušek Foto: Ana Kovač S sodbo je zadovoljna tudi premierka vlade, v času katere se je zgodil izbris podrejenih obveznic, Alenka Bratušek (na sliki levo). 

"Vesela sem, da je ustavno sodišče potrdilo, da je bil izbris podrejenih obveznic skladen z ustavo. Ustavno sodišče je zapisalo, da so lastniki podrejenih obveznic dobili toliko, kolikor bi dobili, če bi šle banke v stečaj," pravi.

"Vse, kar smo delali pri sanaciji bank, smo delali v dobro državljanov. Izbris je bil nujen pogoj, da smo lahko sanacijo bank skladno z državnimi pomočmi izpeljali in dejstvo je, da so davkoplačevalci zaradi tega izbrisa dali v banke 600 milijonov evrov manj, kot bi jih sicer," je prepričana Bratuškova.

Mali delničarji: Predlagamo zunajsodno poravnavo, sicer gremo v tožbe

Odziv malih delničarjev VZMD: “V VZMD sprejemamo, da se ustavno sodišče ni ukvarjalo s konkretnimi odločbami BS in z vprašanjem, ali so te odločbe kršile pravice razlaščencev, saj je bil predmet presoje le zakon, vprašanje odločb in posegov v pravico, ki so bili storjeni s samimi odločbami, bomo v skladu z napotilom Ustavnega sodišča RS dokazovali v konkretnih postopkih pred pristojnimi sodišči."

Kdo je zahteval ustavno presojo?

Med 23 pobudniki ustavne presoje med drugim najdemo:

- institucije Državni svet, Varuh človekovih pravic, okrožno sodišče v Ljubljani;

- Tadeja Kotnika in združenje malih delničarjev VZMD,

- podjetja Črpalke potnik, Zreče; VR Global Partners LP, Georgetown, Kajmanski otoki; Savaprojekt, Krško; Fax max, Brezovica; družba Fondazione cassa di risparmio di Imola, Imola;

- finančni sklad Alpen Invest, Ljubljana.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin