Uslužbenec Interpola po oceni Privška ravnal malomarno

Nekdanji uslužbenec Interpola Igor Tofant naj bi bil namreč odgovoren za založitev depeše avstrijskega Interpola v zadevi Patria. Po oceni nekdanjega vodje Interpola Hinka Privška je bilo to ravnanje malomarno.

Tofant: Ves čas se je vedelo, kje je depeša Komisija, ki preiskuje ozadje zadeve Patria, je na seji zaslišala nekdanje in sedanje kriminaliste slovenskega Interpola. Nekdanji uslužbenec Interpola Igor Tofant je na zaslišanju med drugim pojasnil, da depeša avstrijskega Interpola, ki jo je slovenski Interpol prejel februarja 2007, pravzaprav ni bila nikoli založena ali izgubljena, saj se je ves čas vedelo, kje je in je tam tudi bila.

Kot je pojasnil, je depeša sicer omenjala sum kaznivega dejanja pranja denarja, v katerega naj bi bila vpletena poslovneža Walter Wolf in Hans Wolfgang Riedl. Zato je o tem obvestil pristojne za področje pranja denarja na Generalni policijski upravi in tedanjega v. d. direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja, a pozneje avstrijskega Interpola o svojih izsledkih ni obvestil. Vsebinsko na depešo namreč po njegovih besedah "ni bilo mogoče odgovoriti".

Uradno je bila depeša sicer najprej knjižena na uslužbenko Nino Antolovič, nato je bila po nekaj dneh predodeljena Tofantu, ki pa sam niti ne ve, kdo mu jo je predodelil. Tega ni vedel niti nekdanji vodja Interpola Hinko Privšek. Dejal je, da mu ni znano, na kakšen način je prišlo do preknjižbe depeše na Tofanta, potrdil pa je, da je depešo najprej dodelil Antolovičevi kot nosilki in da je za sodelavca označil tudi Tofanta.

Irgl: Depeša je imela oznako "nujno" Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je danes zlasti opozarjala, da je imela depeša oznako "nujno" in da je bilo v mesecih po prvi depeši na slovenski Interpol poslanih še več urgenc v zvezi z isto depešo. Privšek pa je pojasnil, da Interpol prejme tudi do 200 depeš dnevno in 3000 mesečno, med temi pa ima oznako "nujno" vsaka druga. Sam se tako ni imel časa ukvarjati z vsako posebej, pač je pa zadevo in z njo povezane poznejše urgence dodeljeval uslužbencem.

Privšek je sicer izpostavil tudi majhno število zaposlenih, zlati pred in ob predsedovanju Slovenije EU. Pojasnil pa je tudi, da so ga ostali zaposleni opozorili, da Tofant svoje naloge izvaja prepočasi. Glede njegove strokovnosti Privšek sicer ni imel pripomb, a tokrat je po njegovi oceni ravnal neodgovorno, saj avstrijskemu Interpolu ni poslal niti kratkega obvestila.

Tako Privšek kot tudi ostali zaslišani so menili, da je Tofant očitno zgolj ocenil, da ta depeša nima tako velike teže, in da ni šlo za namerno "založitev" depeše. Kriminalist Robert Mravljak pa je dodal, da dvomi, da bi bila depeša namenoma dodeljena Tofantu.

Darin Hvalec izpostavil takratno kadrovsko stisko Nina Antolovič, kateri je bila depeša po besedah Privška najprej dodeljena, pa je na zaslišanju dejala, da z depešo sploh ni bila seznanjena. Tofantu je bila po njenem sklepanju dodeljena, ker se je on ukvarjal s področjem gospodarske kriminalitete, morda pa tudi zato, ker je bila v času pred predsedovanjem Slovenije veliko v Bruslju.

Kadrovsko stisko v slovenskem Interpolu v tistem času je izpostavil tudi Darin Hvalec iz Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje. Komisija je zaslišala tudi aktualnega vodjo oddelka Interpol Boruta Selana, ki je prav tako opozoril na zaostanke pri Tofantovi obdelavi depeš.

Slovenska policija je v začetku leta 2007 prejela depešo avstrijskega Interpola, povezano z zadevo Patria oz. domnevno z nekaterimi sumljivimi finančnim transakcijami, a nanjo več kot leto dni ni odgovorila. Notranji nadzor v oddelku Interpol je pokazal, da nadzor nad delom delavcev v oddelku ni potekal v skladu s strokovnimi pravili.