Sobota, 16. 10. 2021, 11.13
2 leti, 6 mesecev
Umrl je partizan Anton Cizel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,65
Včeraj je umrl 99-letni nekdanji partizan in tudi predsednik borčevske organizacije v Brežicah Anton Cizel, ki je pred kakšnim mesecem dni v intervjuju za javno TV spregovoril o poteku pobijanja ujetnikov po drugi svetovni vojni in pokazal težo travme, ki jo je nosil. Povedal je, da še vedno sliši jok in vpitje žrtev. Na multimedijskem portalu RTVS so to zadnje pričevanje partizana o prikrivanih zločinih voditeljev Zveze komunistov in prejšnje države v pogovoru za TVS precej skrili. Slišati je bilo očitke, da je šlo celo za cenzuro. Da bi se prikrilo, kar se je sistematično prikrivalo desetletja povojne zgodovine.
Vest, da je Cizelj umrl, je danes objavil avtor zadnjega intervjuja Jože Možina. Tako:
Žalostna vest -poslovil se je veliki Pričevalec povojnih pomorov partizan Cizel,poslovil se je mirno,spravljen z Bogom in ljudmi potem ko je izpovedal resnico. Hvaležni za njegovo iskrenost in pogum bomo neprecenljivo pričevanje ponovili v novembru na TVS1 https://t.co/Jzk2PhB1cz
— Jože Možina (@JozeMozina) October 16, 2021
Partizan ni bil le Cizel. Vsa njegova družina je bila. V partizanih sta bila njegov oče in brat Milan, ta je padel. Okupatorji so zaprli tudi mamo in ji vzeli mlajšega sina, ki so ga poslali v Nemčijo. Nekdanji partizan je v zadnjem intervjuju menil, da sta bila Edvard Kardelj in Boris Kidrič "lumpa vseh lumpov". Povedal je, da pri množičnih povojnih pobojih ni bilo nobenega sojenja, in v pričevanju večkrat pokazal svojo globoko bolečino in travmo, ki po 76 letih ni usahnila. Povedal je: "Nikogar od žrtev ni nihče nič zaslišal, nič vprašal. Šus, pobili so jih. To je strašno boleče." Cizel je ujetnike spremljal na morišče v Hudo jamo, trikrat pa s Teharij v Mostec pri Brežicah. "Trikrat sem jih vodil kot vodnik, kot stražar. Na vsaki strani kolone so bili protitankovski jarki in tam so jih streljali … Ženske so jokale, bile so mlade, doma so imele otroke." Žrtve so bile slovenske narodnosti: "Bili so domačini, Slovenci. Prijeli so lahko kogarkoli, ne glede na krivdo. Zasliševanja ni bilo nobenega, sodišča ni bilo nobenega. Strel! Tako je bilo … Bile so Slovenke iz okolice Velenja in Slovenj Gradca. Vprašal sem jih: 'Zakaj so te zaprli?' 'Ne vem, ne vem …' je bil odgovor."
Več o zapletih pred mesecem, ob zanimivem zadnjem intervjuju moža, ki ne bo več govoril, lahko preberete v povezanem članku:
