Türk: Če se novinarji čutijo pod pritiskom, to najbrž ni izmišljeno

"V večini družb pritiski na medije obstajajo," treba je ugotoviti, ali ogrožajo novinarsko avtonomijo. "Demokracije še nismo razvili do najvišje možne stopnje, še imamo kaj za postoriti tudi na medijskem področju," je dodal.

Kako sodelujete s predsednikom vlade?

S premierom se redno sestajava, izmenjujeva informacije in vtise. Moj občutek je, da korektno sodelujeva.

Kako kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske gledate na stanje v Slovenski vojski? Po prvih temeljitih pogovorih z obrambnim ministrom in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske ocenjujem, da je položaj dober. Obstajajo sicer nekateri resni problemi, o katerih se je treba pogovarjati. V teh pogovorih pa je treba ob posameznih težavah videti celotno sliko Slovenske vojske.

Upoštevati je potrebno, da je šla naša vojska v razmeroma kratkem času skozi zelo velike spremembe. Prešla je iz naborniške v profesionalno vojsko in iz vojske, ki ni imela nobenih izkušenj v mirovnih operacijah, v vojsko, ki ima veliko angažmajev v mirovnih operacijah. Tudi ta vidik hitrega in dinamičnega razvoja je potrebno pravilno oceniti. V tej zvezi pozdravljam pobudo predsednika parlamentarnega odbora za obrambo, ki je predlagal resno razpravo o vojski - s polnim angažiranjem vrhovnega poveljnika. Zanjo si je treba vzeti dovolj časa in pri obravnavi vsakega posamičnega problema - npr. odhodov vojakov iz vojske - upoštevati celoto.

Rebalans proračuna pa naj bi najbolj prizadel obrambno ministrstvo.

Kar se tiče rokov in načinov izpolnjevanja obveznosti do zveze Nato na področju oborožitve sem že pred nastopom funkcije dobil občutek, da tukaj obstaja neka fleksibilnost. To je kasneje potrdil tudi obrambni minister Karl Erjavec. Ministru zaupam v presoji o možnostih, da se na nek fleksibilen način in skozi daljše obdobje poišče načine, kako izpolniti obveznosti do Nata. Ob tem se mora zagotoviti, da javna poraba ne bo prevelika.

Vas je minister Erjavec prepričal, da zaradi rebalansa ne bo zaostankov pri oborožitvi in kadrovanju? Njegovi argumenti so delovali zelo tehtno. Moram reči, da sem dobil vtis, da je na obrambnem ministrstvu opravljeno resno delo, ki pa seveda še ni končano. To, kar je narejeno do sedaj, kaže, da so nalogo vzeli zelo resno.

Kakšna je vaša ocena medijske svobode v Sloveniji?

Zavzemam se za avtonomijo medijev in za spoštovanje te avtonomije. Če se ljudje iz medijev čutijo pod pritiskom, to najbrž ni izmišljeno. V večini družb pritiski na medije obstajajo. Da bi dobili oceno, kakšni so ti pritiski, ali jih lahko označimo kot cenzuro, ali že dosegajo stopnjo, v kateri je medijska svoboda ogrožena, je treba imeti razpravo. Končnih ocen se ne da doseči brez razprave.

V tej razpravi pa ni dobro diskvalificirati nikogar od udeležencev. Sem proti diskvalifikacijam in mislim, da je treba zagotoviti strpno in resno pogovarjanje o tematiki. Nekaj tega je že nastalo in upam, da bo te razprave še več. V tej razpravi se bo tudi izkristaliziralo, ali so pritiski na medije takšni, da jih je treba ustaviti, od kod prihajajo, ali pretežni del tega prihaja iz vladne sfere ali so tu težava zasebna lastništva. Razprave o medijski svobodi so legitimne.

Ocenjujete, da v Sloveniji v zvezi z mediji obstaja demokratični primanjkljaj?

Jaz bi si želel nadaljnjega razvoja demokracije in želel bi si, da bi bilo demokracije čim več. Prav gotovo smo lahko zadovoljni z marsičem, kar je bilo doseženo, vendar bi si želel, da se demokratičnost postopkov razvija naprej. Rad bi to postavil v nek pozitiven kontekst. Mi demokracije nismo razvili do najvišje možne stopnje, še imamo kaj za postoriti in dajmo še kaj postoriti tudi na medijskem področju.

Kako vidite rešitev inflacijske zgodbe? Rešitev iz te zgodbe pričakujem od vlade. Pričakujem, da bo vlada v prihodnjih mesecih uporabila inštrumente, ki bodo zagotovili, da se iz inflacijskega primeža izvijemo. Državljane in državljanke pa mora ob tem prepričati, da je inflacija obvladljiva.

Kako gledate na t.i. boj proti tajkunom in privatizacijo uspešnih slovenskih podjetij?

Izraz tajkun izvira iz nekega tujega okolja in ne vem, ali sploh ustreza naši stvarnosti. Tudi izraz boj proti tajkunom je neka metafora, ki ne pove veliko o vsebini tega, za kaj sploh gre. Odgovor je v kakovosti pravnega reda, v kakovosti urejanja pravil o konkurenci in v kakovosti urejanja pravil, ki se tičejo lastništva in upravljanja podjetij. Kar se dogaja v okviru takšnih pravil, mora biti v redu. Ljudje, ki razvijajo gospodarsko dejavnost v skladu s predpisi, in ki pri tem ustvarijo kakšen profit, niso nezaželeni. Kaj pa delajo s tem profitom, pa je njihova stvar.

V mislih sva imela menedžerske odkupe nekaterih podjetij? Mi smo država, ki se je odločila za tržno gospodarstvo in pravno državo. Oboje bi morali znati razvijati tako, da bo država učinkovita.

Kakšen je vaš pogled na privatizacijo Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav?

To zadeva ljudi, ki o tem odločajo. Ne čutim, da bi se moral kot predsednik države vmešavati v to. Rad pa bi poudaril moje načelno mnenje, da moramo paziti na naše nacionalne interese. To konkretno pomeni, da moramo telekomunikacije v potrebni meri obvladovati sami in da mora delež premoženja Zavarovalnice Triglav, ki so ga prispevali ljudje, ostati ljudem. Razpolaganje v korist tretjim je problematično.

Vaše prioritete na področju zunanje politike? Že v prvem mesecu mandata sem to do neke mere pokazal. Jasno, da bom posvečal pozornost dvema prioritetama. Eno so odnosi s sosednjimi državami, druga prioriteta pa je predsedovanje Slovenije Evropski uniji. V okviru teh dveh prioritet potekajo tudi moje mednarodne aktivnosti.

Kakšno je vaše stališče do objave in vsebine dokumentov ministrstva za zunanje zadeve?

Ministrstvo je pojasnilo, da bodo zadevo preiskali. Pred zaključkom preiskave se ne bi želel izrekati o tem, saj zaenkrat poznamo le neke fragmente, ki so bili objavljeni v medijih. Načeloma pa menim, da se medijem ne da zameriti, če so zainteresirani za dokumente, ki nastajajo v vladni sferi. Posebno vprašanje pa je, kako zagotoviti verodostojnost našega opravljanja predsedniške vloge v EU: Biti moramo načelni in objektivni in tudi videz našega predsedovanja mora biti tak. Nekaj škode pri tem smo utrpeli, sedaj pa bi bil čas da se resno pogovorimo o preprečevanju napak v prihodnje.

Kakšen pečat Slovenija lahko pusti EU v času svojega predsedovanja?

Slovenija je sedaj bolj izpostavljena mednarodni pozornosti in njena dejanja so bolj opažena, zato morajo biti zelo pazljivo načrtovana in izvedena. Predsedovanje je v prvi vrsti odgovornost in z odgovornostjo pride večja vidljivost. Jaz bi opozoril na ta vidik predsedovanja.

Predsedovanje mora biti načelno, objektivno, in mora biti v interesu celotne EU. Temu morajo biti posvečeni tudi napori Slovenije. Kje in kako bo Slovenija dala svoj poseben pečat, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti.

Kako gledate na proces ratifikacije Lizbonske pogodbe? Proces ratifikacije Lizbonske pogodbe bo po mojem mnenju potekal brez težav in bo verjetno zaključen do konca letošnjega leta. V sami ratifikaciji ne vidim zelo veliko formalnih vprašanj. Lizbonska pogodba je odprla bolj temeljna vprašanja za prihodnost, zato je njena implementacija pomembna. Pogodba je pomemben mednarodni dokument z implikacijami na različnih področjih. Ko se bo začela razprava o njenem uresničevanju, je zelo pomembno, da se zagotovi takšno uresničevanje, ki bo ljudem blizu. Hkrati pa jim bo omogočen vpogled v dogajanje, kar bo krepilo prihodnost EU.

Ali lahko razglasitev neodvisnosti Kosova sproži nove konflikte na Balkanu?

Balkan je šel v zadnjih 15 letih skozi neko pomembno transformacijo. Odnosi so se na tem območju razvili na način, ki je ustvaril stanje miru. To seveda ne izključuje kakšnih novih napetosti ali političnih zapletov. Menim, da moramo izhajati iz tega, da živimo v obdobju miru in da se bodo problemi reševali po mirni poti.

Zdi se, da ste pri opravljanju funkcije predsednika ubrali povsem svojo pot, ki se razlikuje od obeh predhodnikov. To je popolnoma naravno, saj moram imeti svojo pot. Vsak predsednik ima svojo pot. Razmere danes so drugačne in zahtevajo, da sedanji predsednik poišče pot, ki ustreza trenutnim razmeram

Ali imate stike z bivšim predsednikom Janezom Drnovškom?

Od kar sem prevzel funkcijo, nisva imela nobenih stikov. Že prej pa sva se sicer dogovorila, da ga bom občasno kontaktiral.