Torek, 24. 3. 2015, 8.12
8 let, 7 mesecev
"Tudi postkomunistična stran v Sloveniji širi sovražni govor"
V začetku januarja je svet pretresel napad islamskih skrajnežev na pariški satirični časnik Charlie Hebdo, v katerem je umrlo 12 ljudi. Mnogi so takrat podporo karikaturistom, ki so objavljali sporne karikature preroka Mohameda, izrazili z geslom Jaz sem Charlie, a nekateri so že takrat govorili nasprotno, "Jaz nisem Charlie".
Opozoril je, da je treba pri tem, kaj je v določeni družbi sprejemljivo in kaj ne, upoštevati širši kontekst. Kot je dejal, je dejstvo, da v Franciji obstaja določena napetost med večinskim prebivalstvom in islamskimi priseljenci, zato bi z upoštevanjem tega lahko rekli, da bi se uredništvo moralo vzdržati objave spornih karikatur.
Napad v Parizu je zanj nesprejemljiv in neopravičljiv, vendar je dogodek po drugi strani, kot je dejal, marsikomu dal misliti, kako daleč lahko gre in koliko lahko koga prizadene. "Čustveni odzivi so lahko hudi in zato ljudje umirajo," je dejal.
Pojasnila je, da je njo osebno zelo prizadela slika Marije z Brezij s podgano v naročju, saj je bila krščansko vzgojena, čeprav danes ne hodi v cerkev. "S to sliko so žalili krščansko večino, v Franciji pa so žalili islamsko manjšino, a je to popolnoma vseeno," je povedala.
Tudi ona sama je sicer na Twitterju zapisala, da bo prišla na določen dogodek v trenirki "črtomirki" (Črtomir je ime sinu predsednika SDS Janeza Janše, op. p.), vendar je poudarila, da se je za svoje besede opravičila in da se ji je kaj takega zgodilo "prvič, zadnjič in nikoli več".
Sprejeti moramo pluralistični pristop, ki bo enako obravnaval vsak sovražni govor, ki se uporablja kot politično orožje, kar po njegovem preprečuje dialog med drugače mislečimi v slovenski družbi.
Opozoril je tudi, da so nekatere teme v slovenski javnosti še vedno tabu, kot na primer povojni poboji. "Leta 2015 imam občutek, da smo še vedno v gozdu," je dejal in poudaril, da je to, da so posmrtni ostanki ljudi, ki so bili zverinsko pobiti po koncu druge svetovne vojne, še vedno v plastičnih zabojnikih in da jih država ni sposobna pokopati, velika sramota. "Ne zanima me, čigavi so, imajo pravico do groba," je zatrdil.
Pirc Musarjeva je dejala, da ustava dopušča pravico do splava in da ima vsak pravico do drugačnega stališča, nima pa pravice obsojati žensk, ki opravijo splav. "Naj molijo doma, zakaj morajo to delati pred porodnišnico in izvajati pritisk na ženske," je izpostavila.
Letnar Černič se z njo ni strinjal. Poudaril je, da gre pri molitvi pred bolnišnico za svobodo zbiranja in da lahko vsakdo, ki se ne strinja s pravico do splava, z demonstracijami izrazi svoje mnenje, dokler ne poziva k sovraštvu ali nasilju. "To je pluralizem in osnova demokratičnosti," je dejal.