To so najodmevnejši prestopi slovenskih poslancev

V četrtek so mediji poročali, da naj bi poslanka ZaAB Mirjam Bon Klanjšček prestopila v poslansko skupino DeSUS. S tem bi sledila Petru Vilfanu, ki je prav tako prestopil iz ZaAB v DeSUS.

Prestop Pucka Prestopi med poslanskimi skupinami oziroma izstopi iz poslanskih skupin niso nobena redkost v novejši slovenski parlamentarni zgodovini. Najodmevnejši med njimi je prestop Pucka iz Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS).

Po državnozborskih volitvah novembra 1996 je namreč v parlamentu nastopil tako rekoč patpoložaj. Tri pomladne stranke: Slovenska ljudska stranka (SLS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in SKD so imele 45 poslancev, levosredinski oziroma Drnovškov blok pa 43 poslancev in podporo obeh manjšinskih poslancev.

Pomladni blok leta 2000 "vrne udarec" Jeziček na tehtnici je postal krščanskodemokratski poslanec Pucko, ki je napovedal, da bo glasoval za Drnovška kot mandatarja. Prestopil je tudi v poslansko skupino LDS. Njegova poteza je povzročila veliko ogorčenja v pomladnem taboru.

Spomladi 2000, v istem sklicu parlamenta, pa je nastal obrnjen položaj: poslanka SNS Polonca Dobrajc in poslanka DeSUS Eda Okretič-Salmič (obe stranki sta podpirali Drnovška) sta namreč podprli Andreja Bajuka za predsednika vlade.

Senčni premier postane član stranke, ki jo je prej kritiziral Dobrajčeva je pozneje pristopila v poslansko skupino SDS (gre za zdajšnjo Slovensko demokratsko stranko, ki se je takrat imenovala še Socialdemokratska stranka Slovenije, op. p.), Okretič-Salmičeva pa je postala samostojna poslanka.

To pa niso edini prestopi v slovenski parlamentarni zgodovini. Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 je zanimiv prestop Emila Milana Pintarja iz Stranke demokratične prenove (SDP) k Pučnikovim socialdemokratom marca 1992. Zanimiv je namreč v tem, da je bil Pintar, ko je bil član SDP (to je naslednica Zveze komunistov Slovenije, op. p.), kar predsednik njihove vlade v senci (v času vladavine Demosa), torej senčni premier.

Razkol v SNS Pestro je bilo tudi po volitvah leta 1992. Največje presenečenje takratnih volitev je bila Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča, ki je dobila kar 12 poslancev. Toda ko je Jelinčič podprl Drnovška za mandatarja, se je poslanska skupina razklala: sedem poslancev je izstopilo iz SNS in ustanovilo samostojno poslansko skupino.

Pozneje so trije nekdanji Jelinčičevi poslanci ustanovili stranko Slovenska nacionalna desnica (SND) in tudi poslansko skupino SND (Sašo Lap, Marjan Stanič, Ivan Verzolak), Štefan Matuš in Irena Oman sta prestopila k SLS, Marijan Poljšak, pozneje znani ajdovski župan, je ostal samostojni poslanec in ustanovil novo stranko – Nacionalno stranko dela. Brane Eržen je postal član socialdemokratske poslanske skupine, a so ga pozneje iz nje izključili.

Izginotje Zelenih Slovenije, Rupel v SDS Če se je SNS po volitvah v parlamentu razpolovila, pa je ena stranka v parlamentu kar izginila. Marca 1993 so namreč vsi poslanci Zelenih Slovenije prestopili v novoustanovljeno stranko Zeleni – ekološka socialna stranka. Ti poslanci so po združitvi njihove stranke z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) postali poslanci združene stranke, Zeleni Slovenije pa niso nikoli več prestopili praga slovenskega parlamenta.

Prestopi so bili tudi v parlamentarnem sklicu med letoma 2000 in 2004. Najbolj znan prestopnik je bil poslanec oziroma minister LDS Dimitrij Rupel, ki je po sporu v stranki leta 2004 prestopil iz LDS v SDS (pred kratkim je iz te stranke izstopil). SDS pa je v tem mandatu enega poslanca tudi izgubila – Franc Čebulj je prestopil v SLS.

Razpad stranke mladih in "stare" LDS Velik osip je doživela Stranka mladih Slovenije (SMS), veliko presenečenje volitev leta 2000. Stranko so zapustili <>Bogomir Vnučec (prestopil v SDS), Peter Levič, Igor Štemberger in Marko Diaci (vsi samostojna poslanska skupina).

Če se je v mandatu 1992–1996 SNS v parlamentu razklala, Zeleni Slovenije pa so "izginili", je po volitvah 2004 pretrese doživljala nekdaj močna LDS, ki je pristala v opoziciji. Štirje poslanci LDS, na čelu z nekdanjim premierjem Antonom Ropom, so marca 2007 prestopili v SD Boruta Pahorja (poleg Ropa še Milan M. Cvikl, Darja Lavtižar Bebler in Marko Pavliha).

Drugi razkol v SNS Drugi sunek je LDS doživela oktobra 2007, ko je sedem njenih poslancev prestopilo v poslansko skupino nove stranke Zares Gregorja Golobiča (Matej Lahovnik, Pavel Gantar, Alojz Posedel, Cveta Zalokar Oražem, Majda Širca, Davorin Terčon in Vili Trofenik). Poslanec LDS Slavko Gaber je postal samostojni poslanec.

Razkol, podoben tistemu po volitvah 1992, je marca 2008 doživela Jelinčičeva SNS. Strankine poslanske vrste so zapustili Barbara Žgajnar Tavš, Sašo Peče in Boštjan Zagorac ter postali poslanci novoustanovljene stranke Lipa, ki je na volitvah leta 2008 pogorela.

Pukšič v SLS V petem sklicu DZ med letoma 2008 in 2011 je bil najodmevnejši prestop odhod dolgoletnega poslanca Franca Pukšiča iz SDS v vrste SLS. Med nepovezane poslance so odšli Andrej Magajna (prej član poslanske skupine SD), Franc Žnidaršič in Vili Rezman (oba prej DeSUS) ter Alojz Posedel in Vili Trofenik (ob prej Zares).

V mandatu 2011–2014 je bil najodmevnejši razpad zmagovalke predčasnih volitev 2011 Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Ta se je zaradi obtožb protikorupcijske komisije umaknil z vrha stranke, vodstvo je prevzela Alenka Bratušek, ki je pozneje postala tudi slovenska premierka. Razkol v Pozitivni Sloveniji Ker je bil na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 Janković znova izvoljen za predsednika stranka, je Bratuškova zapustila stranko in ustanovila lastno – Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). Del poslancev Pozitivne Slovenije je tako prestopil v novo poslansko skupino ZaAB, ki jo je vodil Jani Möderndorfer.

Prestopi oziroma izstopi iz poslanskih skupin seveda niso slovenska posebnost, pozna jih tudi tujina. Zelo znan razkol, ki je povezan s prestopi v drugo poslansko skupino, je bil razkol v britanski Laburistični stranki leta 1981. Zmerni del laburistov je ustanovil socialdemokratsko stranko, ki se ji je pridružilo tudi nekaj znanih laburističnih poslancev v Westminstru, med drugim David Owen. Socialdemokrati so se pozneje združili z liberalci v liberalne demokrate.

Kje so prestopi kaznivi Nekatere države – takih je 41 – pa imajo (podatki so iz leta 2009) zakonodajo, ki prepoveduje prestope poslancev iz ene stranke v drugo. Med državami s takšno zakonodajo so med drugim: Indija, Izrael, Portugalska (edina zahodnoevropska država, op. p.), Bolgarija, Madžarska, Mehika, Romunija, Makedonija … (glej: Kenneth Janda, Laws Against Party Switching, Defecting, or Floor-Crossing in National Parliaments).