Sveti Martin iz mošta naredi vin' …

Martinovo je za Slovence prav poseben dan, zato so ga v vinorodnih delih Slovenije tudi vedno praznovali. 11. november, ko se v skladu s starim, prastarim običajem mošt spremeni v vino, se torej bliža. In legenda pravi, da ta dan pokaže in dokaže, ali je gospodar/vinogradnik dobro delal oziroma ali je bil med letom uspešen ali ne. Letošnja vinska letina bo dobra, če ne celo odlična – po kakovosti seveda, količinsko pa malo manj, menijo poznavalci, kar pa ob zasičenosti slovenskega trga niti ni slabo. Svetega Martina, ki se je rodil okoli leta 316 v Sabariji v Panoniji, danes madžarskem Szombathelyu, »častimo« že dolga, dolga leta tudi z Vinskimi kraljicami. Mateja Štabuc iz Ljutomera je bila kar dvakrat Vinska kraljica, v letih 2000 in 2002.

In prav v »Lotmerku« so leta 1986 še v rajnki Jugoslaviji ustoličili prvo Vinsko kraljico, zato imajo tudi klub Vinskih kraljic Martina. Za rekorderko med kraljicami, Matejo, je delo Vinske kraljice garaško delo, saj mora vedeti, kako trdo se dela v »goricah«, da na koncu dobimo žlahtno kapljico, nekaj mora vedeti o vinu, osnovnih značilnostih, o kislinah in ostanku sladkorja, o Prlekiji pa seveda tudi nekaj o lepotah te pokrajine. Pa tudi, da je »lotmerški« kaksač avtohtona pasma konj. O letošnji vinski letini pa pravi, da bo odlična.

"Martinovanje je tradicija. Iz zgodnjih otroških let se okoli martinovega spomnim velikega »prometa« pri nas doma. Veliko očetovih prijateljev je obiskovalo »zidance« ali domače hiše in martinova gos je bila obvezna, česar smo se seveda najbolj veselili otroci. V prejšnjem sistemu je zlasti na vasi martinovanje zelo, zelo živelo. Martin je veljal in še velja za vinogradniški in vinarski praznik in zanimivo je, da so si vinogradniki izbrali tako skromnega in poštenega svetnika Svetega Martina. Med vinogradniki je vedno veljala želja po iskrenosti in poštenosti tudi do samega vina. Spomnim se, ko smo bili mali otroci in smo včasih vino točili v kozarce na mizi in smo polili kakšno kapljico, pa se je zaslišalo iz ust očeta, babice, dedka »čuvajte božjo kapljico«, kar pomeni, da so vino zelo cenili in spoštovali. Zdaj, ko imamo lastno državo, je martinovanje še bolj zaživelo, je celo malce skomercializirano!" je povedal dr. Julij Nemanič.

Se vam zdi, da je praznik Svetega Martina preveč komercialno obarvan?

"Mislim, da ne. To ni tako kot uvoženi praznik valentinovo. Tu je še dovolj prostora, da bi »Martin« lahko zares prerasel v praznik, ki vino potisne v ospredje in bi ob martinovanju spoznavali novo vinsko letino, posamezne vinogradnike, različne sorte vin, inovacije v vinogradništvu, ki jih ni malo in so konec koncev nujne ob poplavi nekakovostnih vin. In to vrsto komercializacije bi bilo ob Svetem Martinu najbolj treba negovati in razvijati."

Dr. Nemanič, velikokrat slišimo očitke, opazke, da smo Slovenci nekulturni pivci, tudi vina. To drži? Jaz imam občutek, da je kakovost vina precej hitreje »napredovala« kot pa vinska kultura; ta, treba si je priznati, malo zaostaja. Vinska kakovost brez kulturnega pivca nima prihodnosti. Če so na trgu slaba vina, so zato, ker jih pijejo slabi pivci. Mi tisto pravo poslanstvo vidimo v kulturnejšem, bolj zdravem, odgovornejšem in bolj osveščenem pitju. Jaz sem razumljivo proti zlorabi vina, proti nacejanju z vinom – to je nedopustljivo. Tisti, ki se enkrat nauči pokušati vino, ki vzpostavi odnos z vinom, ki v vinu nekaj išče, to je najboljše orožje proti prekomernemu pitju vina.

Pa so naša vina kakovostna, visokokakovostna v primerjavi z vini iz najrazvitejših vinogradniških dežel Francije, Italije, Španije, pa če hočete nenazadnje Južne Afrike, so torej konkurenčna?

Mi imamo naravne danosti, da bi lahko bili konkurenčni, ampak imam občutek, da smo premalo organizirani, posamezne vinarje imamo odlične, povprečje pa bi lahko bilo višje. Ponosni smo lahko na slovenska vina, je pa še velika rezerva v kakovosti …

Kje? Dve tretjini kakovosti vina prinese grozdje, še preveč slovenskih vinogradov je jeseni preobremenjenih. Če bomo uspeli vinogradnike prepričati, da je redčenje grozdja nujno za večjo kakovost vin, potem bo uspeh tu. Tisti, ki so se že lotili tega redčenja oziroma odstranjevanja slabšega grozdja od boljšega, so ugotovili, da pri teži pomembno ne izgubijo, grozdje pa je boljše, kar pomeni, da je tudi kakovost vina boljša oziroma konkurenčnejša. Premalo imamo vzpostavljen sistem kakovosti od spomladanske rezi trt v vinogradu do stekleničenja vina, to je velik problem.

Martin se bliža, mnogi vinogradniki in vinarji napovedujejo, da bo kakovost letošnje letine dobra, odlična, količinsko pa skromnejša? Ni narobe, da je količinsko manjša, trg je prenasičen. Je pa kakovost letos zares vrhunska, razmerja med sladkorjem in kislinami so prava.

Še eno, pravzaprav zimzeleno vprašanje: kaj svetujete tistim, ki bodo v teh in prihodnjih dneh častili Svetega Martina? Naj vina pokušajo, naj iščejo v vinih, kar je letnik dal, naj se ne prepustijo količini. Danes je kakovost zmagala nad količino. To potrjuje tudi letna statistika; prej smo letno popili 45 litrov vina, zdaj ga okoli 30. V zmernosti je več užitka in v odgovornem pitju je več optimizma. Majhne količine so zdravju celo koristne, priznavajo tudi zdravniki. Pokušajmo vino ob Martinu in potem bomo zares doživeli vino, vsak požirek bo užitek …