Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
8. 10. 2013,
22.00

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Pozitivna Slovenija Alenka Bratušek Zoran Janković

Torek, 8. 10. 2013, 22.00

8 let

Svet PS "neobvezno" o preložitvi kongresa

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Potem ko je izvršni odbor Pozitivne Slovenije prejšnji teden preložil že sklicani kongres, na katerem bi se morala spopasti Alenka Bratušek in Zoran Janković, bo o tem razpravljal še svet PS.

Presenečenj, kot bi bila drugačna rešitev, ni pričakovati, poleg tega pa odločitev sveta ne bo obvezujoča, so visoki predstavniki stranke poudarjali že prejšnji teden. Razkola nikar! Člani izvršnega odbora so na novinarski konferenci po štiriurni seji zagotavljali, da odločitev ni posledica razkola v stranki. A dejstvo je, da je bila predvsem posledica tega, da je ustanovitelj PS in ljubljanski župan Zoran Janković napovedal ponoven naskok na čelo stranke ter da bi lahko zmagal in ogrozil obstoj vladne koalicije.

Priznanje, spopad, soočenje To je v odgovoru na eno od novinarskih vprašanj "priznal" tudi podpredsednik stranke Robert Golob, saj je uporabil besedo spopad: "Danes bi kakršenkoli spopad ali pa soočenje imelo posledice na neki drugi ravni, državni. Bile bi bistveno večje in bolj pomembne od tega, kar se dogaja v stranki."

Kako globoko bi padli? Nobenega dvoma ni, da bi se po kongresu zgodil razkol v PS, vprašanje je le, kako globok. Če je namreč začasna predsednica PS in premierka s pismom, ki ga je nekaj ur pred sejo izvršnega odbora poslala v javnost, mislila resno, bi izbruhnila vojna med njo in Jankovićem.

Vojna napoved in umik Težko bi lahko drugače kot vojno napoved razumeli besednjak v pismu. Poglejmo nekaj stavkov: "Nihče ne sme imeti iluzij, da bi lahko volilni kongres stranke uporabil za vzvod, s katerim bi si podredil predsednico vlade ali kako drugače dosegel cilj, ki mu ga pred tem ni uspelo." "Če to ne bom jaz, ker v stranki ne bi imela zadostne podpore, potem bo moral poskušati sestaviti vlado nekdo drug." "Zaradi vsega tega bi moralo biti vsem jasno: čas za igrice se je nepovratno iztekel!"

Igrice, floskule in poenotenje Če pismo ni bilo samo igrica, pa je bilo poznejše dogajanje podobno igrici, nevredni resne parlamentarne stranke. Izvršni odbor bi moral zgolj potrditi kandidatno listo z dvema kandidatoma za kongres, ki je bil razpisan že na začetku septembra, namesto tega pa smo poslušali floskule o poenotenju v stranki. Robert Golob je celo izjavil, da "konflikta v resnici sploh ni".

Mantra o politični stabilnosti Ključni argument za preložitev kongresa na čas pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami je bil ohranjanje politične stabilnosti. A dejstvo je, da politična stabilnost ni bila nič manj pomembna niti na začetku septembra, ko so sklicali kongres. Glede na verjetnost Jankovićeve kandidature bi se lahko že takrat odločili, da kongresa ne skličejo.

Katerega stranka nima polnokrvne vodje? Reševanje vprašanja vodenja stranke so v PS očitno preložili na nedoločen čas. Nenavadno je, da bo največjo vladno stranko še naprej vodila začasna predsednica, ki nima mandata kongresa kot najvišjega organa stranke, a v PS so se očitno odločili umiriti žogico.

Kdo se še spomni leta 2000? Tako želijo preusmeriti pozornost na druge teme. Na svetu bodo poleg proračunske opravili tudi razpravo o spremembi volilnega sistema, so nam potrdili v stranki. PS predlaga ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. Tako bi imeli volivci odločilen glas pri tem, kdo od kandidatov na listi stranke bo izvoljen za poslanca. S tem bi tudi izpolnili odločbo ustavnega sodišča, ki je že leta 2000 zahtevalo ustrezne spremembe ustave tako, da bi imeli volivci večji vpliv na sestavo parlamenta.

Večinski Janez Janša Glede na to, da je za spremembo ustave potrebna dvotretjinska večina, ni težko napovedati, da tudi tokrat iz te moke ne bo kruha. Še posebej, ker SDS Janeza Janše predlaga uvedbo večinskega volilnega sistema namesto zdajšnjega proporcialnega.

Ne spreglejte