Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta
Foto: Biotehniška fakulteta, Thinkstock
Študij v največji učilnici na svetu – v naravi
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta
Foto: Biotehniška fakulteta, Thinkstock
Narava je naša največja učiteljica in če tudi ti čutiš posebno povezanost z njo, je vpis na enega od devetih študijskih programov ljubljanske Biotehniške fakultete izbira, ki ti bo obogatila življenje na vseh ravneh.
Svet je pred velikim izzivom: svetovno prebivalstvo se povečuje za več kot odstotek letno, s tem se povečuje tudi povpraševanje po hrani in vodi, gorivu in drugih virih. Zahteve po inovativnem in inteligentnem upravljanju z naravo, ki bo zmogel zadostiti vsem potrebam današnjega sveta, so vedno večje, hkrati pa globalne spremembe zahtevajo trajnostno načrtovanje s pogledom v prihodnost.
Poskrbeti za harmonično sožitje med živimi bitji in življenjskim prostorom
To so izzivi, ki jih pred nas postavlja nenehen tehnološki razvoj, ki vpliva na naravo in človeštvo. Znanost poskuša na te izzive odgovoriti čim učinkoviteje. Mladi, ki čutijo, da so del globalnih sprememb in jih zanima tehnološki razvoj in njegov odnos z naravo, naj se odločijo za študij na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL).
Oddelek za lesarstvo:
Tako bodo lahko v času študija in na svoji poklicni poti živeli v stiku z naravo in z nenehnim razvojem inovacij skrbeli za ubran preplet med živimi bitji in njihovim življenjskim prostorom.
"Za študij na Biotehniški fakulteti na Oddelku za agronomijo sem se odločil zato, ker je eden od redkih, ki omogočajo delo na prostem in stik z naravo. V kmetijstvu je velikokrat uspeh neposredno viden v podobi rasti rastline in pridelka, kar daje veliko večje zadovoljstvo kot kakšni virtualni rezultati ali pohvale, ki ti jih šef pošlje po e-pošti. Poleg tega je vzdušje na oddelku izjemno domače, saj so nam profesorji že ob najmanjšem zanimanju pripravljeni ponuditi ves svoj čas in pomoč." Peter Lovšin, študent agronomije
Fakulteta z izrazitim družbenim pomenom in pred novimi znanstvenimi izzivi
Skupni temelj vseh študijskih in znanstvenih disciplin na Biotehniški fakulteti so naravni viri (zemlja, prostor, rastlinstvo, živalstvo, voda).
Usmeritev fakultete v proučevanje naravnih virov in v trajnostno gospodarjenje z njimi postavlja fakulteto med tiste družbene institucije, ki jih mora imeti vsak narod, ki želi oblikovati in ohraniti svojo identiteto.
Raziskovanje in izobraževanje na področju ved o življenju in naravi nalaga Biotehniški fakulteti tudi veliko odgovornost, da ustvarja strokovne in znanstvene podlage in krepi družbeno ozračje za trajno harmonično sožitje med človekom in naravo.
"Sam sem že v osnovni šoli vedel, da bo študij biologije zagotovo moja prva izbira – in izkazala se je za več kot odlično izbiro. Biologija je namreč temeljna naravoslovna veda, ki ti daje res širok spekter znanja in odlično izhodišče za nadaljnji študij na najrazličnejših področjih. Vendar ta študij ne vključuje le učenja iz knjig, ampak je velik del sestavljen tudi iz praktičnih laboratorijskih in terenskih vaj, na katerih spoznavaš živo naravo v vseh njenih oblikah in raznolikosti. Vsekakor lahko rečem, da je študij biologije resnično eden izmed najlepših in redkih študijev, pisanih na srce in dušo tistim, ki jih te vsebine zanimajo." Jure Mravlje, študent biologije
Devet področij, povezanih med seboj
Na Biotehniški fakulteti UL študenti pridobivajo nova znanja o naravi, življenjskih procesih, organizmih, pestrosti rastlinskega in živalskega sveta, uporabi in obdelavi naravnih dobrin ter oblikovanju krajine.
Izvajajo študijske programe prve, druge in tretje stopnje na devetih temeljnih področjih:
- Agronomija in hortikultura
- Biologija
- Biotehnologija
- Gozdarstvo
- Krajinska arhitektura
- Lesarstvo
- Mikrobiologija
- Zootehnika
- Živilstvo in prehrana
"Študij biotehnologije je predvsem izjemno dinamičen in raznovrsten. Je zanimiva sinteza različnih področij, ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo. Študentje imamo tako med študijem možnost, da pokukamo skozi marsikatera vrata, preden se dokončno odločimo, katera bomo na stežaj odprli." Žana Marin, študentka biotehnologije
Pridružite se 700 mladim, ki jih družijo podobni interesi
Fakulteta je razpisala 700 prostih mest in v svoje vrste vabi vse, ki:
- jih zanima povezovanje znanj in njihova uporaba na različnih področjih,
- želijo prispevati k trajnostni pridelavi in predelavi hrane
- želijo razumeti najbolj poglobljene biološke procese od celice do rastlin in živali;
- želijo prispevati k sonaravnemu gospodarjenju z gozdom in učinkoviti gozdno-lesni verigi,
- jih zanima razvoj biotehnologije in drugih sodobnih tehnik in metod na področju uporabnih ved v življenju;
- jih skrbijo globalni procesi, ki vplivajo na dostopnost naravnih virov in njihovo kakovost,
- jih zanima sodobna prehrana v povezavi s potrebami in trendi prebivalstva,
- želijo pripomoči k ohranjanju narave in vitalni kulturni krajini,
- želijo prispevati k ohranitvi kulturne krajine in sodobnemu krajinskemu načrtovanju ter kreativnim projektom na področju krajinske arhitekture;
- jih skrbijo podnebne spremembe, ki vplivajo na rast kmetijskih rastlin,
- si želijo ohraniti čisto, naravno okolje in hkrati zagotoviti napredek družbe.
"Vedno sem čutila, da želim nekaj drugačnega, nekaj, v čemer bom res uživala in se počutila svobodno. Študij gozdarstva mi je s številnimi terenskimi vajami to omogočil – pridobila sem znanje neposredno v gozdu, kar mi je bilo v neizmerno veselje. Sproščeno vzdušje, individualen pristop ter podpora profesorjev pa so pripomogli k uspešnemu koncu študija." Kristina Sever, študentka gozdarstva
Bogat nabor raziskovalnih področij
Botanični vrt Biotehniške fakultete
Na Biotehniški fakulteti boste lahko med drugim raziskovali:
- življenje na Zemlji od molekule do človeka,
- podnebne spremembe in njihov vpliv na kmetijsko pridelavo, vplive podnebnih sprememb na gozd in gozdarstvo, zdravje gozda, dendrološke in dendrokronološke raziskave, ekologijo prostoživečih živali, gojenje gozdov, krajinsko ekologijo in prostorsko informatiko, gozdnogospodarsko načrtovanje,
- odnos med človekom ter naravno in oblikovano krajino,
- družbene spremembe, ki vplivajo na kmetijsko rabo prostora,
- z genetsko karakterizacijo klasificirajo avtentičnost slovenskih avtohtonih pasem domačih živali,
- ekoremediacije tal,
- z več kot 60 generacijami na debelost in vitkost selekcioniranih miši odkrivali gene za debelost (DEPTOR) in vitkost (TST),
- učinke kmetijske politike in zakonitosti slovenskega trga hrane,
- povezave med sestavo živil ter njihovo varnostjo in prehransko vrednostjo.
"Za študij živilstva in prehrane sem se odločila zaradi težnje po razumevanju znanosti, ki stoji za živili in njihovim vplivom na človeka. Že v prvem letniku mi je bilo jasno, da sem izbrala pravo smer študija, saj sem uživala v zanimivih vajah in predavanjih, ki so jih vodili odlični profesorji. Študij živilstva in prehrane priporočam prav vsem naravoslovnim zanesenjakom, ki nenehno iščete odgovore na vprašanja o pridelavi in predelavi hrane ter o tem, kakšen vpliv ima ta na človeka." Tjaša Vede, študentka živilstva in prehrane
Gostovanja in izmenjave
Biotehniška fakulteta sodeluje z vrsto mednarodno priznanih univerz, na katere se lahko odpravite tudi na izmenjavo:
- več kot 120 bilateralnih sporazumov Erasmus+, ki študentom omogočajo mobilnost v okviru programa Erasmus+.
- več kot 100 študentov biotehniške fakultete vsako leto odide na izmenjavo v tujino.
- več kot 90 tujih študentov vsako leto pride na izmenjavo na Biotehniško fakulteto UL.
- več kot 90 zaposlenih na Biotehniški fakulteti UL vsako leto izkoristi možnost gostovanja v tujini.
- več kot 50 tujih strokovnjakov na letni ravni gostuje na biotehniški fakulteti.
"Študij mikrobiologije je zasnovan tako, da poskuša študentom približati biološke procese na celični ali subcelični ravni in omogoča raziskovanje prostemu očesu nedostopnega, a izredno pestrega sveta mikrobov s pogleda živilske, medicinske, biotehnološke in sanitarne mikrobiologije. S pozitivnim pristopom in zdravo mero trdega dela lahko kot uspešni mikrobiologi po koncu študija sodelujemo v mikrobiološkem laboratoriju tako v akademskem kot industrijskem okolju doma ali po svetu." Simon Sretenović, študent mikrobiologije
Raziskovalni dosežek Univerze v Ljubljani, 2016
Informativni dnevi
Informativni termini za dijake, kandidate za študije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, bodo:
- v petek, 9. februarja 2018, ob 10. in 15. uri in
- v soboto, 10. februarja 2018, ob 10. uri.
