Številnim delavcem se obeta povišanje plač

Kot je razvidno iz najnovejše raziskave Manpowerja, je v prvi polovici leta 2022 plače zvišalo 83 odstotkov vprašanih delodajalcev, 16,9 odstotka pa vanje ni poseglo.

V panogah telekomunikacij in elektrotehnike, zdravstva in farmacije, avtomobilske industrije ter raziskav, medijev, marketinga in PR so plače dvignili vsi delodajalci. V bančništvu, financah in zavarovalništvu se jih je za to odločilo 50 odstotkov, v panogi računovodskih in kadrovskih storitev pa 75 odstotkov delodajalcev plač ni zvišalo.

Povprečna stopnja fluktuacije zaposlenih v podjetjih je bila lani 12,4-odstotna. Stopnja fluktuacije zaposlenih je bila pri 50,9 odstotka delodajalcev višja, kot je bila leta 2021. Prevladujoči razlog za fluktuacijo je bilo boljše plačilo pri konkurenčnih podjetjih, je povedalo 55,3 odstotka delodajalcev.

Sledijo neugodni delovni pogoji (23,9 odstotka), nekompatibilnost z nadrejenimi (16,4 odstotka), odpuščanja s strani podjetja (15,7 odstotka), pomanjkanje možnosti za profesionalno rast in napredovanje (13,8 odstotka), slabo organizacijsko ozračje (12,6 odstotka), težave pri procesu uvajanja (10,0 odstotka) in onemogočanje hibridnega dela in dela na daljavo (4,4 odstotka).

Panoga z najvišjo stopnjo fluktuacije je turizem in gostinstvo 

Panoga z najvišjo stopnjo fluktuacije je turizem in gostinstvo (30 odstotkov), panoga z najnižjo stopnjo pa gradbeništvo (7,6 odstotka).

Za prvo polletje letos zvišanje plač načrtuje 65,7 odstotka delodajalcev. Največji delež, 35 odstotkov, jih napoveduje, da bo zvišanje med šest- in desetodstotno. Nekaj manj, 30,6 odstotka, jih načrtuje zvišanje do pet odstotkov. Medtem 28,7 odstotka delodajalcev napoveduje zvišanje dodatnih ugodnosti oziroma bonusov.

Pri tem 3,4 odstotka delodajalcev pojasnjuje, da bodo spremembe v plačah in ugodnostih pogojene z visoko inflacijo. Sledijo zadrževanje trenutnih zaposlenih (56,9 odstotka), privabljanje novih zaposlenih (46,8 odstotka) in spremembe, pogojene z dvigom minimalne plače na državni ravni (44,0 odstotka). 5,5 odstotka delodajalcev bo uvedlo spremembe zaradi slabe finančne uspešnosti podjetja.

Neto napoved zaposlovanja, ki jo Manpower izračuna kot razliko med odstotkom delodajalcev, ki nameravajo zaposlovati, in tistimi, ki nameravajo odpuščati, je za prvo polovico leta optimistična in znaša +54,49 odstotka.

Zaposlovati namerava 57 odstotkov anketiranih delodajalcev. Medtem naj bi jih 2,5 odstotka več odpuščalo kot zaposlovalo, 27,6 odstotka jih napoveduje, da sprememb pri zaposlovanju ne bo, 12,82 odstotka pa je še neodločenih.

Najbolj optimistično je zaposlovanje v medijih, marketingu in PR 

"Če primerjamo namere zaposlovanja za prvo polovico leta 2023 po panogah, lahko vidimo, da so najbolj optimistični glede zaposlovanja v panogi medijev, marketinga in PR, saj odpuščali sploh ne bodo," so zapisali avtorji raziskave. Druga najbolj optimistična napoved je v gradbeništvu (80 odstotkov), sledijo informacijske tehnologije (70,6 odstotka), bančništvo, finance in zavarovalništvo (66,7 odstotka), turizem in gostinstvo (66,7 odstotka), avtomobilska industrija (66,7 odstotka), telekomunikacija in elektrotehnika (62,5 odstotka) ter proizvodni sektor (60,3 odstotka).

Edina panoga, ki v prvi polovici leta 2023 napoveduje poleg zaposlovanja tudi odpuščanje, je proizvodnja. Take napovedi je podalo 5,11 odstotka delodajalcev.

V najnovejšo raziskavo Napoved gibanja plač in zaposlovanja so bila vključena različno velika podjetja iz Slovenije iz različnih panog: 33,3 odstotka manjših podjetij z do 50 zaposlenimi, 35,3 odstotka podjetij z od 51 do 200 zaposlenimi, 14 odstotkov srednje velikih podjetij z od 201 do 500 zaposlenimi, osem odstotkov velikih podjetij z od 501 do tisoč zaposlenimi in 9,3 odstotka velikih podjetij z več kot tisoč zaposlenimi.

Plače lani realno padle za okoli pet odstotkov

Povprečna bruto plača je lani po podatkih statističnega urada znašala 2023,92 evra, povprečna neto plača pa 1318,64 evra. V primerjavi z 2021 je bila bruto plača nominalno višja za 2,8 odstotka, neto plača pa za 3,8 odstotka. Zaradi visoke inflacije je povprečna plača realno upadla, v bruto znesku za 5,5 odstotka in v neto znesku za 4,6 odstotka.

V primerjavi s plačo za 2021 je bila povprečna bruto plača za lani po pojasnilih statistikov v zasebnem sektorju nominalno višja za 6,2 odstotka, v javnem sektorju pa nižja za 2,5 odstotka. V ožjem institucionalnem sektorju država se je znižala za 4,9 odstotka.

Na takšno gibanje plače je med drugim vplivala tudi odprava dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, ki so v prvem polletju 2021 še veljali.

Pregled podatkov za obdobje 2018-2022 pokaže, da so se povprečne bruto plače medletno v celotnem obdobju zviševale, a je bila lanska rast počasnejša kot v predhodnih letih. Najvišja je bila prav v 2021, ko je dosegla 6,1 odstotka.

Novice Ajanović Hovnikova o novem plačnem sistemu v javnem sektorju: Nihče ne bo na slabšem #video