SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Starostniki od danes na izmenjavo v tujino

1

termometer

LinkedAge omogoča koriščenje prostih zmogljivosti domov v Evropi. "Zakaj bi sedeli le v enem domu, če lahko za isti denar in enako oskrbo preživijo lepe trenutke tudi v tujini?" meni Tomaž Lorenzetti.

Demografske napovedi kažejo, da bo leta 2060 v državah članicah OECD trikrat več osemdesetletnikov, okoli 40 odstotkov ljudi pa bo starejših od 65 let. V teh napovedih sta Tomaž Lorenzetti in Marko Guček iz podjetja Socinet – podjetnika sicer že upravljata dve uspešni podjetji, in sicer Uniglobe, center za poslovna potovanja, kjer ponujajo cenejše letalske vozovnice za poslovna potovanja in oskrbujejo največja podjetja v Sloveniji, in GoOpti, ki ponuja nizkocenovne prevoze do bližnjih letališč ter zdaj prevaža že 7.000 ljudi na mesec – videla enkratno priložnost in trgu ponudila komunikacijsko orodje LinkedAge, ta domovom za starejše in skupnostim varovanih stanovanj po Evropi omogoča konkurenčno prednost, da lažje zapolnijo proste zmogljivosti.

Konec januarja so tako podpisali pogodbo z največjim evropskim združenjem direktorjev domov za starejše EDE, v katerega je včlanjenih 32 tisoč domov iz 23 držav, komunikacijsko orodje pa omogoča izmenjavo ali najem prostih nastanitvenih zmogljivosti v varovanih stanovanjih in domovih za ostarele.

Danes torej vstopate na trg, aktivirali boste platformo LinkedAge. Lahko pojasnite, za kaj pravzaprav gre?

Gre za zelo preprosto formulo, ki govori o možnostih tega projekta. Na eni strani gre za demografske lastnosti, ki nakazujejo večji obseg starejše populacije, zato lahko pričakujemo povečano povpraševanje po storitvah za starejše, po drugi strani pa imamo domove, ki ostajajo na trgu. Po nekih statističnih podatkih obstaja od 25 do 35 odstotkov domov znotraj držav OECD s prostimi zmogljivostmi, kar pomeni, da bodo tudi domovi morali postati konkurenčni na trgu in ponujati storitve.

Z orodjem aplikacije LinkedAge jim omogočamo, da prek aplikacije razširjajo svojo ponudbo in tako ustvarijo prihodek s prodajo prostih zmogljivosti. Na drugi strani, če govorimo o konceptu izmenjave, pa aplikacija svojim članom znotraj doma omogoča možnost brezplačne izmenjave stanovanja ali sobe s podobno nastanitvijo v drugi državi.

Od kod ideja?

To je rezultat podiplomskega študija, izvira pa iz ideje, da se, ko prideš v tretje življenjsko obdobje, ne zavežeš le enemu domu, temveč resnično bivaš na različnih krajih, pri čemer eni organizaciji plačuješ neki pavšalni znesek, da skrbi za tvoj profil. Ta profil omogoča potovanje po svetu in bivanje v teh namestitvah za isto ceno, kot bi jo plačal, če bi živel v enem domu. Potem sva v dogovoru s poslovnim partnerjem pri tej ideji in v preostalih dveh podjetjih ugotovila, da bi zadevo lahko veliko bolj kontrolirano predstavila po konceptu Erasmusa, kot ga poznamo za študente, in hkrati omogočila dodano vrednost oziroma prihodek direktorjem domov, ki bi se zato lažje odločili za vstop v to aplikacijo.

Nisem ravno prepričana, da imamo v Sloveniji preveč prostora v domovih, prej bi rekla, da obstaja prav dolga čakalna vrsta, da pride starostnik v dom. LinkedAge je usmerjen predvsem v trženje varovanih stanovanj. Slovenija je sicer zelo slab pilot za tovrsten projekt, saj naši domovi postajajo hospitalizirana institucija, ko proste zmogljivosti zasedajo z osebami iz bolnišnic. Tako pokrivajo svoj primanjkljaj, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje približno 15 evrov na osebo direktorju tega doma. Seveda pa je želja vseh direktorjev domov, da zaradi konkurenčnosti nastopijo s storitvijo, ki jim bo prinašala prihodek. Namesto teh 15 evrov pričakujemo, da bo tujec plačal za namestitev bistveno več denarja, kot ga plačajo sicer. Če govorimo o koriščenju prostih zmogljivosti na konceptu izmenjave, je to prednost za tiste, ki že živijo v domovih, saj jim ponuja možnost izkušnje s prijavo v aplikacijo. Raziskave namreč kažejo, da je teh prostih zmogljivosti od 25 do 35 odstotkov, torej možnosti so.

Te ideje v Evropi še ni bilo, ravno zato so vas v evropskem združenju direktorjev domov za starejše EDE sprejeli z navdušenjem.

Tako je, zato ne moremo več govoriti o pilotnem, ampak o uspešno zastavljenem podjetju. Dejstvo je namreč, da sva EDE, po statusu referenc najvišjo organizacijo, ki zajema 32 tisoč domov v 23 državah v Evropi, pridobila k sodelovanju, združenje je odkupilo 20-odstotni delež podjetja. Pri vsej zadevi pa je pomembno, da ne sodeluje le s finančnim vložkom, temveč tudi s prevzemom odgovornosti za neposredno prodajo domov. Ta komunikacija torej bremeni njih, ne nas.

V televizijskem prispevku smo lahko videli, da so upokojenci navdušeni nad idejo, da bi lahko potovali.

Neverjetno, prav res. Do zdaj je bilo zelo malo odziva morebitnih udeležencev, saj so bili naši pogovori na ravni administracije in direktorjev. Ta trenutek sreče teh ljudi pa je zame dokaz, da delava z Markom nekaj dobrega in lepega, kar je resnično smisel podjetništva.

Ali lahko pojasnite, kako bo aplikacija delovala v praksi? Če želi upokojenec iz Slovenije v Pariz, kaj mora narediti? Imamo torej udeleženca, ki že plačuje institucionalno varnost v instituciji, je v domu in želi na izmenjavo. Komunikacija je na ravni administratorjev doma, kar pomeni, da udeleženec ne dostopa neposredno, temveč prek posrednika. Ta vpiše profil člana, ki želi na izmenjavo, saj je pomembno tudi, ali je zanj potrebna dodatna oskrba, saj so rezultati iskanja vedno le na osnovi njegovega profila. Invalid bo na primer dobil na voljo le tiste domove, ki ponujajo oskrbo za invalide.

Najdeni rezultati, podobno kot hotelski brskalniki, mu poiščejo tiste domove, ki ponujajo brezplačno izmenjavo. Hkrati mu svoje storitve ponudijo tudi preostali domovi, ki so ovrednoteni s ceno. Na tak način bi pač lahko kupil prosto zmogljivost. Administracija nato posreduje prošnjo in tudi dobi odgovor. Aplikacija poišče dva podobna profila, ki želita na izmenjavo v enakem obdobju. Mi nato posredujemo kontaktne podatke obeh in administratorji nadaljujejo komunikacijo.

Predvidevam, da je tudi v primeru, da se odločijo prosto zmogljivost kupiti, to veliko ceneje, kot če bi plačali za hotelsko storitev. Absolutno, če primerjamo hotelske storitve, je to veliko ceneje, hkrati pa omogočamo in zagotavljamo oskrbo in varnost, če jo oseba zahteva ali potrebuje. Starejša populacija bo to izkoristila, ker je cenovno ugodnejša, poleg tega pa ponuja tudi varnost.

Bistvo te aplikacije je tudi, da bodo lahko vanjo vključene še druge ustanove, zavodi, ki se ukvarjajo s starostniki, tretje univerze, na primer zavodi, ki ponujajo oskrbo na domu, revije. Vse te administracije, če se bodo seveda priključile LinkedAgeu in za to plačale letno naročnino 390 evrov, bodo lahko svojim članom ponujale proste zmogljivosti, in sicer na način, da bodo posredovale seznam naslovov vsem svojim članom, z aktiviranjem povezave pa bodo pridobili geslo, s katerim bodo lahko vstopali v LinkedAge.

Kakšni so odzivi teh organizacij?

Danes prihajamo na trg, do zdaj pa smo prejeli štiri povpraševanja, da se želijo v trenutku, ko bomo vstopili na trg, vključiti v našo aplikacijo. Tako pričakujem, čeprav Slovenija ni pilot za razumevanje aplikacije te storitve, uspešno prodajo.

Današnja starejša populacija nima nujno izkušenj s tujimi jeziki, je lahko jezik ovira? Predvidevam sicer, da prihodnje generacije starejših teh težav ne bodo imele. Če se opredelimo na neki odstotek populacije, ki jim je LinkedAge namenjen, govorimo o starejši populaciji, ki v manjšem odstotku obvlada tuje jezike, a to po moje ne bi smela biti težava. Če se spomnimo prispevka, je neka gospa popolno in tekoče govorila nemško. Če bi jezik na primer pri tej izkušnji oviral mojo mamo, bi se jaz potrudil, če bi seveda imela neizmerno željo po tej izkušnji, da bi potoval z njo. Spet govorimo le o odstotku deleža, a ta ovira pri prihodnji generaciji, ki je tudi jezikovno bolj izobražena, seveda odpade, ta generacija ve, po kakšnem konceptu deluje Erasmus in kako delujejo socialna omrežja.

Kako se LinkedAge vklaplja v druga dva vaša projekta? Vse bi se povezovalo, a bi morali odpreti novo poglavje, kako bi UniGlobe sodeloval z LinkedAge. Sodeluje že kot globalni partner LinkedAge in omogoča potencialnim udeležencem organizacijo njihove poti. Ko govorimo o izmenjavi, govorimo o strošku prevoza, ki ga seveda lahko organizira Uniglobe. Tako lahko administrator dobi 10 odstotkov zaslužka Unigloba. To je notranji dogovor. Če vzamemo 390 evrov članarine na leto oziroma manj kot 20 evrov na mesec in če govorimo o razliki v ceni, ki jo lahko pridobi administrator s prodajo storitev prevoza, se lahko ta strošek pokrije.

S piramidnim sistemom financiranja vaše partnerje zelo zanima pridobivanje članov, domov. Kot sem že povedal, sta EDE in LinkedAge zdaj partnerja. Za vsak dom, zavod, administracijo, ki jo partnerji pripeljejo v sistem, dobijo prvo leto 30 odstotkov provizije, drugo leto 20 in tretje leto 10 odstotkov. Ker se pogodba sklepa za tri leta, je to nekakšen korenček za vodilne v teh skupnostih, tudi nevladnih organizacijah, saj prinašajo dodatni zaslužek. Ena skupnost lahko ima 150 domov, kar lahko prinese skupnosti 150 tisoč evrov v enem letu. Ves ekosistem ima nekaj od tega.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin