Stanje revščine v Sloveniji gre "s slabega na slabše"

Pomembno je, da ogroženim vsak po svojih močeh pomaga, so se strinjali sogovorniki na okrogli mizi, namenjeni predstavitvi projekta brezplačne pravne pomoči Ker je prav!. V Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste Polje so v sodelovanju z odvetnico Nino Zidar Klemenčič pred štirimi meseci zagnali projekt, v okviru katerega ljudem v socialni stiski zagotavljajo brezplačno pravno pomoč.

V Sloveniji je 273 tisoč revnih Anita Ogulin iz ZPM-ja je na okrogli mizi posebej izpostavila odgovornost države za stanje revščine v državi. Poudarila je, da v časih vse hujše socialne stiske nevladne organizacije oziroma civilna družba namreč ne zmorejo več reševati obilice težav, s katerimi se ljudje obračajo nanje.

Generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar je pojasnil, da gre stanje revščine v Sloveniji v zadnjih letih "s slabega na slabše". Trenutno je po uradnih statističnih merilih v Sloveniji 273 tisoč revnih, še 112 tisoč ljudi pa je socialno izključenih. Zavetišča za ženske in krizni centri za otroke so polni, vse več pa je tudi prošenj za socialne transferje, ki pa so povečini zavrnjene.

Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je dodala, da smo se pač znašli v položaju, ko se mora vsak pri sebi vprašati, kaj lahko stori, da stanje ne bo še slabše. V odvetniški pisarni so tako ponudili brezplačno pravno pomoč socialno ogroženim in v zadnjih štirih mesecih obravnavali že 50 primerov. Pri delu z njimi je Klemenčičeva pogosto ugotovila, da ljudje, ki obravnavajo socialno ogrožene, pogosto nimajo pravega posluha zanje.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je napovedala, da bodo predvidoma poleti pripravili prve spremembe zakonodaje, povezane z upoštevanjem dohodkov pri uveljavljanju socialnih transferjev. Ob tem je izpostavila, da bo vztrajala pri tem, da se ne bo varčevalo pri minimalnem dohodku 260 evrov.

Podporo projektu je obljubil tudi namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih.

Uvedba hitrega odločanja o prvih prošnjah za denarno socialno pomoč Po mnenju pobudnikov projekta bi višina denarne socialne pomoči morala družini omogočiti vsaj osnovno preživetje, zato se otroški dodatki in štipendije ne bi smele šteti v kategorijo socialnih transferjev. Izpostavljajo tudi, da mora vse odločanje potekati ob upoštevanju zaščite otrok. Pomoč pri zagotavljanju razmer, primernih za zdrav razvoj in izobraževanje mladih, pa mora postati prioriteta države.

Vse to nameravajo pobudniki doseči na več načinov. Predlagajo uvedbo hitrega odločanja o prvih prošnjah za denarno socialno pomoč, podrobnejši pregled premoženja pa naj bo opravljen v drugi fazi postopka. Morebitna poplačila izplačil previsokih socialnih transferjev naj bodo izvedena postopoma, je navedla Zidar Klemenčičeva.

Pobudniki projekta pri svojih zahtevah med drugim izhajajo iz spoštovanja Konvencije o otrokovih pravicah, izpostavljajo pa tudi pomen človečnosti, dostojnosti človeškega življenja in soodgovornosti države. Posebej pa poudarjajo, da bi morale institucije državne in javne uprave imeti dovolj posluha za socialno izključene.