SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Solidarnost: Uveljavitev električnih vozil mora temeljiti na konkurenčnosti

3

termometer

Koliko pozornosti bodo politične stranke namenile zelenim temam in elektromobilnosti?

1. Slovenija je idealna dežela za razvoj elektromobilnosti, v njej pa se še vedno vozimo na bencin in dizel. Zakaj je tako? Glede na vzorce mobilnosti povprečnih državljanov (večinoma kratke razdalje) je Slovenija res primerna za uveljavitev električnih vozil. Po drugi strani pa ima Slovenija še vedno dokaj slabo razvito osnovno elektroinfrastrukturo. Preden se lotimo teževe elektropolnilnic, bi se bilo treba vprašati, ali bi obstoječe električno omrežje sploh zmoglo nove obremenitve, če bi se bistveno povečala uporaba električnih vozil.

Seveda so tu še druge ovire: predvsem kratek doseg električnih vozil (ki je v idealnih razmerah samo 150 kilometrov) in še vedno visoke cene (30 tisoč evrov za avtomobil nižjega srednjega razreda). Skratka, uvajanje osebnih električnih vozil ni odvisno samo od državnih ukrepov, temveč tudi od tega, kako hitro bo ta tehnologija postala popolnoma konkurenčna klasičnim avtomobilom z motorji z notranjim izgorevanjem. Slovenija ni izoliran otok znotraj EU, temveč je del EU, kjer je delež električnih avtomobilov na žalost še vedno zanemarljiv.

2. Evropa je Sloveniji v prid hitrejši elektrifikaciji cest do leta 2020 priporočila gradnjo vsaj 3.000 javno dostopnih polnilnih postaj. Kakšni bodo vaši ukrepi za razvoj infrastrukturnih rešitev, povezanih s povečanjem deleža električnih vozil, in kako jih nameravate finančno pokriti? Tako kot mnogo stvari, ki pridejo iz Bruslja, je tudi trditev o 3.000 javno dostopnih postajah verjetno izrečena nekoliko na pamet. Polnilnice so vendarle le sklepni del zgodbe. V Sloveniji se moramo najprej vprašati, ali obstoječe distribucijsko električno omrežje zmore nove obremenitve, ki jih polnjenje prinaša. Zadev se je treba lotiti premišljeno, predvsem pa z upoštevanjem razvitosti obstoječega električnega omrežja. Razvitost osnovne električne infrastrukture je namreč v najrazvitejših evropskih držav neprimerno višja kot pri nas, zato je treba hitrost razvoja elektromobilnosti pri nas gledati v tej luči. Projekta se je treba lotiti postopoma. Opraviti je treba pregled območij, kjer osnovna infrastruktura omogoča napajanje polnilnic, če je mogoče, na sklenjenih območjih.

Vsekakor je za tovrstne projekte treba uporabiti evropska sredstva s sodelovanjem zasebnih vlagateljev. Slovenija ima dobro razvito avtomobilsko industrijo, ki bi jo vstop v tovrstno zgodbo verjetno zanimal. Dodatne infrastrukture pa ne smemo financirati iz omrežnine, saj je tega denarja že zdaj premalo, osnovno omrežje pa tak denar krvavo potrebuje.

3. Evropa ravno tako pričakuje, da se bo po slovenskih cestah do leta 2020 vozilo vsaj okoli 15 tisoč električnih vozil. Kakšna je vaša napoved in kakšni bodo vaši ukrepi za zmanjševanje državne odvisnosti od uvoza fosilnih goriv? Cilj se zdi dosegljiv, morda je tudi premalo ambiciozen, vendar potrebujemo konkretno analizo, preden začnemo govoriti o tako konkretnih številkah. 15 tisoč vozil je tretjina vozil, ki so na novo registrirana v enem letu. Doseči to številko v petih letih je verjetno izvedljivo. Ključno vprašanje je cena, ki je za zdaj seveda povsem nekonkurenčna. Glede zmanjšanja odvisnosti od fosilnih vozil pa je treba vedeti, da je 15 tisoč vozil v voznem parku, ki obsega več kot 1,3 milijona vozil, še vedno kaplja v morje.

4. Koliko denarja nameravate nameniti za spodbude za nakup električnega vozila? Ne smemo ponoviti napake s podporno shemo za gradnjo sončnih elektrarn. Imamo velike težave, kako poravnati obveznosti, hkrati pa so s tem projektom v glavnem zaslužila podjetja iz drugih držav. Resnična uveljavitev električnih vozil mora temeljiti na njihovi konkurenčnosti v primerjavi s klasičnimi vozili, ki bo prišla z ekonomijo obsega, to je rastjo proizvodnje in prodaje. Do takih zaključkov prihajajo pionirji v tem poslu, tako je npr. ameriški proizvajalec Tesla dal na razpolago svoje patente s tega področja kar brezplačno. Za začetek uveljavitve bodo najverjetneje potrebne spodbude. Te morajo biti ciljno usmerjene (na zamenjavo starih dotrajanih vozil z veliki emisijami) in ne smejo presegati npr. desetih odstotkov cene novega električnega vozila.

Sicer pa določene spodbude že obstajajo. Slovenski okoljski javni sklad ponuja nepovratna sredstva za nakup baterijskih električnih vozil občanom in pravnim osebam. Za občane velja javni poziv z razpisanim zneskom 200 tisoč evrov, za pravne osebe pa poziv, kjer je na voljo 300 tisoč evrov. Vsakršno povečanje teh sredstev bi moralo biti po našem mnenju ciljno usmerjeno in usklajeno s predhodno sprejeto celovito politiko tako glede gradnje osnovnega električnega omrežja kakor tudi "zelene" politike nasploh.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin