So v Celju za prenovo mesta posekali preveč dreves?

Avtorji peticije menijo, da se v Celju po nepotrebnem odstranjujejo drevesa: kot navajajo, je ob prenovi javnih površin starega mestnega jedra padlo veliko preveč dreves. Zato hočejo ohraniti vsaj tista, ki so še ostala, in pravijo, da nočejo živeti v betonski puščavi.

Med drugim tako navajajo, da naj bi na občini nameravali kmalu posekati platane pred kinom Metropolom in jih zamenjati z novimi dragimi sadikami. Tako bi trajalo desetletja, da bi drevesa dajala enakovredno senco in imela krajinsko in socialno vlogo v mestu. Posekali naj bi tudi javorje na Glavnem in Prešernovem trgu ter nekatera drevesa ob celjski tržnici.

Napovedujejo tudi protestne shode Zavod Urbana Gverila in Iniciativa za ohranitev dreves zato v peticiji, ki jo je podpisalo več kot 400 ljudi, zahtevata takojšnjo ustavitev vseh posekov v Celju, konec krčenja zasajenih zelenih površin in da občina takoj vključi javnost in strokovnjake v razpravo o urejanju javnih površin v mestu. Če pade še eno drevo brez argumentirane razprave, bodo podali prijavo na pristojne institucije s področja varstva narave, gozdov in kulturne dediščine, varuhinjo človekovih pravic, v skrajnem primeru pa pripravili protestne shode.

MOC: Pri prenovi mestnega jedra niso podirali dreves Na Mestni občini Celje odgovarjajo, da pri obnovi mestnega jedra dreves niso podirali. Drevesa na Savinovi ulici so prepeljali v hrambo upravljavca in jih bodo ponovno zasadili novembra, ko je čas za sajenje. Prav tako niso, kot navajajo, nikoli načrtovali odstranitev dreves na Glavnem trgu. Javorje ob tržnici so razen dveh odstranili zato, ker so se posušili. Na javnih zelenih površinah med stanovanjskimi naselji pa so odstranili le suha drevesa ali pa drevesa z večjimi duplinami v deblih in zato nevarna okolici, pojasnjujejo na oddelku za okolje in prostor MOC. Ob tem še navajajo, da so spomladi zasadili 20 novih dreves, med drugim tudi gabrov drevored v Jenkovi in Oblakovi ulici, javorje na Grevenbroichovi itn.

Večina platan pred Metropolom bo ostala Glede najbolj spornih platan pred kinom Metropol pa na MOC pravijo, da so se po dodatnih strokovnih mnenjih odločili, da obstoječih platan ne bodo zamenjali z novim sadikami, ampak da jih bodo ohranili v največji mogoči meri. Odstraniti bodo morali le eno drevo, ki je v notranjosti votlo in bi lahko ob hudem neurju predstavljalo nevarnost za ljudi in bližnje gostinske lokale.

Na MOC še poudarjajo, da si prizadevajo ohranjati zelene površine še zlasti v starejših bivalnih naseljih, kjer pogosto stanovalci želijo zelenice preurediti v parkirne površine, zato so tudi vzpostavili kataster 10.500 dreves, prek katerega spremljajo njihovo stanje.

Komat: Drevesa v mestih se sekajo, ker ne prinašajo dobička Anton Komat, znani samostojni raziskovalec in publicist s področja ekologije, ki ga imajo mnogi za nekakšnega slovenskega ekološkega ombudsmana, je potrdil, da so se pisci celjske peticije obrnili tudi nanj in da podobna pisma dobiva od vsepovsod. "V času fevdalizma v utrjenih mestih ni bilo prostora za drevesa. Potem je človek podrl obzidja in drevesa so se vrnila v bližino človeka v obliki parkov, drevoredov in dreves v vrtovih. Očitno se vračajo časi fevdalnih odnosov, le da nas tokrat ne obdajajo fizična obzidja, pač pa zidovi pohlepa. Drevesa v mestih sekajo, ker ne nosijo dobička, namesto enega drevesa dobite eno parkirno mesto, ki brez stroškov prinaša redno zemljiško rento," poudarja Anton Komat

Komat še navaja, da čudežno preživela mestna drevesa nenehno obsekujejo in obžagujejo in jih na vse načine pohabljajo v nakaze. Drevesom preprosto ne pustijo dozoreti in ostareti v vsej njihovi lepoti. In spet je v igri pohlep sekačev in žagarjev ter sadilcev mladik, ki redno praznijo mestni proračun," še meni Komat.