Petek, 7. 2. 2025, 7.32
2 uri, 41 minut
Slovesnost ob Prešernovem dnevu: poklonili se bodo vrhunskim umetniškim dosežkom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Poudarek letošnje proslave, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo na jeziku kot stičišču umetnosti in znanosti.
Na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom v Cankarjevem domu bodo podelili najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado za življenjske dosežke bosta letos prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.
Poudarek letošnje proslave, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo na jeziku kot stičišču umetnosti in znanosti. V umetniškem delu z naslovom V jezik so zapisane sanje, ki vključuje tri dele, bodo predstavili srečanje Franceta Prešerna in Matije Čopa, domišljijsko uprizoritev Prešernovega odziva na Čopovo smrt ter razmislek o sodobnem stičišču umetnosti in znanosti. Igrali bodo priznani slovenski gledališki igralci, med drugim Vesna Pernarčič, Nika Rozman in Tjaša Železnik, ter študentje dramske igre.
V glasbenem delu bomo priča sodelovanju skladatelja Draga Ivanuše, pevke Mance Trampuš in harmonikarja Marka Brnika, nastopili pa bodo tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter drugi glasbeniki in plesalci.
Nagrajence razglasili na Prešernov rojstni dan
Na proslavi bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada, ki jih prejmejo posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno prispevali k slovenski kulturni dediščini. Prešernova nagrajenca za leto 2025 sta akademska kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.
Velik pečat je pustila tudi pri svojem pedagoškem delu.
Kot so zapisali v utemeljitvi, je 84-letna Dragica Čadež ena prvih vidnejših umetnic v povojnem času v slovenskem kulturnem prostoru. Je tudi prva slovenska kiparka, ki je opravila habilitacijo za mesto profesorice na področju kiparstva ter ustanoviteljica trienala keramike UNICUM. Svojo prepoznavnost je dobila predvsem v času geometričnega obdobja, ko je bila članica neformalne umetniške skupine Neokonstruktivisti. Takrat je izdelovala lesene objekte, ki delujejo tako, kot da bi se množično proizvajali s pomočjo matrice.
Živadinova umetnost globoko zaznamuje slovensko gledališko krajino in vpliva na generacije umetnikov.
Dragan Živadinov pa že štiri desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum, ki preči različna umetniška polja. Leta 1984 je bil eden od soustanoviteljev gibanja Neue Slowenische Kunst. Njegovo Gledališče sester Scipion Nasice, ki je bilo ob skupinah Laibach in Irwin nosilni steber retroavantgardističnega gibanja, je s Krstom pod Triglavom leta 1986 postavilo enega najpomembnejših mejnikov v sodobnem gledališču in v sodobni umetnosti sploh. 65-letnik je tudi utemeljitelj retrogardističnega postopka v gledališču, v katerem se združujejo principi umetnostnih avantgard 20. stoletja.
Podelili bodo tudi nagrade Prešernovega sklada, ki jih letos prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Nagrajence bosta še pred začetkom proslave pozdravili ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.
