Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Ponedeljek,
12. 10. 2020,
13.13

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,00

30

Natisni članek

okužba Koronavirus

Ponedeljek, 12. 10. 2020, 13.13

3 leta, 6 mesecev

Slovenski znanstvenik iz prestižne klinike: Brez tega bi imeli 60 milijonov mrtvih

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,00

30

Infektolog Andrej Trampuž opozarja, da je smrtnost zaradi koronavirusa še vedno visoka, čeprav nekateri številke še vedno podcenjujejo. "Predstavljajte si, da bi na celem svetu zaradi koronavirusa umrl odstotek populacije. To bi bila katastrofa," je dejal.

Infektolog Andrej Trampuž opozarja, da je smrtnost zaradi koronavirusa še vedno visoka. | Foto: Mediaspeed Infektolog Andrej Trampuž opozarja, da je smrtnost zaradi koronavirusa še vedno visoka. Foto: Mediaspeed Evropska agencija za zdravila (Ema) je prejšnji teden začela preverjati prve podatke o cepivu proti koronavirusu, ki ga razvijata nemško biotehnološko podjetje BioNTech in ameriški farmacevtski velikan Pfizer. To je drugo potencialno cepivo, ki ga preverja Ema. Prvo, imenovano AZD1222, skupaj razvijata britansko podjetje AstraZeneca in univerza v Oxfordu.

"Po naših informacijah gre za dobro cepivo. Vsi dozdajšnji rezultati so pokazali, da ima 80-odstotno učinkovitost," je o oxfordskem cepivu za hrvaški spletni portal Slobodna Dalmacija povedal slovenski infektolog Andrej Trampuž, ki dela na največji in najprestižnejši evropski bolnišnici Charité v Berlinu.

Kot je dejal, je 80-odstotna učinkovitost cepiva izjemno dobra. Da bi na svetovni ravni dosegli kolektivno imunost, bi morali z njim cepiti od 50 do 60 odstotkov celotne svetovne populacije, je prepričan.

Cepivo že konec leta?

Medtem ko kakovost tega cepiva ni vprašljiva, je po njegovih besedah največja dilema, kako hitro bo na voljo za uporabo in ali jim ga bo uspelo proizvesti dovolj. Po nekaterih napovedih bi lahko bilo cepivo na trgu že do konca tega leta.

Poleg zgoraj omenjenih institucij cepiva razvijajo tudi Rusi in Kitajci, pri katerih so težava informacije o njihovi kakovosti, zato Trampuž predlaga ustanovitev neodvisnega organa, ki bi vsa ta cepiva preveril in izbral najboljšega. 

Smrtnost še vedno visoka

Trampuž se je v pogovoru dotaknil tudi upada števila smrti glede na število okuženih v primerjavi s spomladanskim časom.

"To je zelo dobra informacija, a pri tem ne smemo pozabiti, da je bilo poletje, ljudje so se več zadrževali na prostem, med okuženimi pa je bilo več mladih, ki imajo praviloma blažje simptome. Prav tako smo se v zadnjih mesecih naučili obnašati v takšnih okoliščinah in pridobili nova znanja, ki jih v začetku boja z virusom nismo imeli," je poudaril.

Tako so med drugim ugotovili, da je okrevanje pacientov s koronavirusom hitrejše in boljše, če hitro prejmejo kisik, poleg tega pa so začeli uporabljati nekatera že obstoječa zdravila proti virusnim obolenjem. 

"Predstavljajte si, da bi na celem svetu zaradi koronavirusa umrl odstotek populacije. To bi bila katastrofa," je opozoril Andrej Trampuž. | Foto: Reuters "Predstavljajte si, da bi na celem svetu zaradi koronavirusa umrl odstotek populacije. To bi bila katastrofa," je opozoril Andrej Trampuž. Foto: Reuters

"To bi bila katastrofa"

Trampuž sicer ob tem opozarja, da je smrtnost zaradi koronavirusa še vedno visoka, čeprav nekateri te številke še vedno podcenjujejo. "Predstavljajte si, da bi na celem svetu zaradi koronavirusa umrl odstotek populacije. To bi bila katastrofa," je dejal.

Poudaril je še, da bi brez zaprtja javnega življenja spomladi v Evropi umrlo okoli 60 milijonov ljudi. Podobnih popolnih "lokcdownov" več ne pričakuje, saj smo se do zdaj naučili živeti bolj prilagojeno razmeram, a – kot pravi – bo verjetno še vedno treba uvajati regionalne karantene, še posebej na področjih, kjer se bo virus nenadzorovano širil.

 

Ne spreglejte