Slovenski razvojni dnevi o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja

Namenjeni so osveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja, udeležujejo pa se jih številni domači in tuji strokovnjaki in tudi politiki. Slovenija za večjo učinkovitost svoje razvojne pomoči potrebuje dobre zveze in sistematičnost, je v video nagovoru ob odprtju dnevov poudaril predsednik republike Danilo Türk. Po njegovem moramo delovati bolje kot v preteklosti ter se bolje, učinkoviteje in hitreje povezovati.

Predsednik poudaril povezave v zunanji politiki Slovenija mora povezati svojo zunanjo politiko in razvojno pomoč, prizadevanja za človekove pravice in humanitarne aktivnosti, je še menil predsednik. Vse to mora po mnenju Türka povezati v celoto, ki bi jo lahko opredelili kot dobro, usklajeno in zrelo zunanjo politiko.

Finančna kriza vplivala na razvojno pomoč Slovenije Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, ki na ravni EU nastopa kot slovenska ministrica za mednarodno razvojno pomoč, je poudarila, da ima Slovenija tako kot druge razvite države odgovornost, da poveča svoj delež bruto nacionalnega dohodka (BND) za razvojno pomoč. Priznala pa je, da je finančna kriza letos vplivala na slovensko razvojno pomoč.

Trenutno Slovenija za razvojno pomoč namenja okoli 50 milijonov evrov oz. 0,15 odstotka BND, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja pa naj bi do leta 2015 za razvojno pomoč namenila 0,33 odstotka BND. Benčina je sicer izpostavila, da samo povečanje sredstev za razvojno pomoč ne bo zadostovalo za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, temveč je treba predvsem povečati učinkovitost te pomoči.

EU največja donatorka razvojne pomoči v svetu Pri zagotavljanju učinkovitosti razvojne pomoči po njenih besedah lahko pomembno vlogo igra EU kot največja donatorka te pomoči v svetu. Dejala je še, da bi unija z večjo učinkovitostjo pomoči letno lahko prihranila od tri do šest milijard evrov, ki bi jih prav tako porabila za ta namen.

Slovenija in njena podjetja imajo prednost v razvoju Benčina je kot pomembna vidika razvojne pomoči omenila tudi vključevanje zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje in pravično trgovino, o tem pa je nato tekla tudi beseda na panelih razvojnih dnevov. In kot je v zvezi s tem izpostavila predsednica organizacije Global development s sedežem v Ženevi Barbara Bulc, imajo tako Slovenija kot njena podjetja veliko prednost v razvoju, in sicer zaradi majhnosti in posledično večje fleksibilnosti.

Marjan Svetličič z Univerze v Ljubljani je menil, da se mora javni sektor dotakniti pravih problemov, biti mora inovativen in temeljiti na motivaciji podjetji in zaposlenih, saj bo le tako pomagal pri razvoju. Daniel Feypel z luksemburškega zunanjega ministrstva pa je izpostavil, da prav uradna razvojna pomoč pomaga delovati zasebnemu sektorju.

Za okrepitev dvostranskega razvojnega sodelovanja Marjan Huč iz Sloge - platforme, ki združuje okoli 70 do 80 slovenskih nevladnih organizacij za mednarodno razvojno pomoč - je dejal, da slovenske nevladne organizacije na tem področju dobro delujejo; v zadnjih treh letih so npr. delovale pri projektih v kar 33 različnih afriških državah, je povedal. Hkrati se je Huč zavzel, da bi bilo potrebno okrepiti predvsem dvostransko razvojno sodelovanje. Tu se namreč skrivajo sredstva, za katera se lahko slovenske razvojne nevladne organizacije sploh potegujejo.

V strukturi slovenske uradne razvojne pomoči je dvostranski pomoči namenjeno približno tretjina vseh sredstev, kar znaša nekje med 6 do 8 milijonov evrov. Za prihodnje leto je npr. v predlogu proračuna predvidenih 6,6 milijona evrov. Drugi dve tretjini predstavljata multilateralno pomoč - predvsem s prispevki v Evropski razvojni sklad, pa tudi s prispevki različnim mednarodnim razvojnim organizacijam, kjer pa vplivanja na izvajanje programov pravzaprav ni, je še povedal.

V okviru Slovenskih razvojnih dnevov sta potekale še predstavitev razvojnih študij na Evrosredozemski univerzi (EMUNI), delavnici Evropske komisije o razpisnih možnostih za podjetja in nevladne organizacije ter delavnica Medameriške razvojne banke o razpisnih postopkih za podjetja. Dnevi pa so se zaključili z Razvojnim koncertom.

V petek se bodo nadaljevali s panelom o učinkovitosti razvojne pomoči z vidika novih članic EU, zbrane pa bosta nagovorila evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs in zunanji minister Samuel Žbogar. Sklenili se bodo v soboto z internimi posvetovanji na zunanjem ministrstvu.