Slovenija se po človekovem razvoju uvršča na 21. mesto

Po podatkih poročila z naslovom Trajnost in enakost: boljša prihodnost za vse je Slovenija po indeksu človekovega razvoja prehitela Finsko, Španijo, Italijo in Luksemburg. Tako je Slovenija v primerjavi z lanskim letom, ko smo med 169 državami zasedli 29. mesto, uvrstitev izboljšala, pravi Matjaž Hribar, tajnik gibanja za trajnostni razvoj Slovenije, ki je javnosti predstavilo slovenski del poročila. Pričakovana življenjska doba se je iz 78,8 leta povečala na 79,3 leta Po njegovih besedah je posebej pozitivno, da imamo precej visok kazalnik zdravja, pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se je v primerjavi z lanskim letom iz 78,8 leta povečalo 79,3 leta. Prav tako se je povečalo povprečno število let šolanja, ki za stare 25 let ali več znaša 11,6 leta. Neenakost je v Sloveniji večja pri dohodku, manjša pri izobrazbi Glede neenakosti v dostopnosti do osnovnih elementov blaginje - zdravja, izobrazbe in dohodka - pa ugotovitve iz poročila kažejo, da v Sloveniji sicer obstaja neenakost, a je v primerjavi z obravnavanimi državami manjša. Ta neenakost je pri nas večja pri dohodku, manjša pa pri izobrazbi in zagotavljanju zdravstvenih storitev, pojasnjuje Hribar.

Najvišja razlika med spoloma je v stopnji politične zastopanosti žensk Po neenakosti v dostopnosti do elementov blaginje po spolu se Slovenija uvršča na 17. mesto. Dober rezultat smo po Hribarjevih besedah dosegli pri zdravstveni oskrbi žensk in deležu populacije z dokončano srednjo izobrazbo, največja razlika med spoloma pa je v stopnji politične zastopanosti žensk.

Slovenci zaupamo v kakovost vodnih virov Na področju okoljske trajnostnosti Slovenija po Hribarjevih besedah iz povprečja izstopa pri oceni zadovoljstva in zaupanja v kakovost vodnih virov. Medtem ko je tovrstno zadovoljstvo izrazilo 90 odstotkov Slovencev, je v povprečju v obravnavanih državah s tem zadovoljnih 69,2 odstotka ljudi. Bolj zaskrbljujoče pa je pri nas po njegovih besedah zadovoljstvo v življenju, ki pada.

Kot pravi predsednica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) Manca Košir, te meritve pomembno kažejo, kako je socialistični sistem zgradil mrežo dostopnega javnega zdravstva in javnega šolstva. Poudarja, da moramo to ohraniti, ne pa v okviru neoliberalnega koncepta prodajati javnih zavodov, kot so zdravstveni domovi, bolnišnice.

Hanžek: Tudi z malo manj BDP lahko živimo bolje Nekdanji varuh človekovih pravic, ki je sicer tudi predsednik stranke TRS, Matjaž Hanžek pa je ob tem dejal, da lahko tudi z malo manj bruto domačega proizvoda živimo bolje, med pomembnimi pogoji za boljše življenje pa sta čistejše okolje in socialna varnost oziroma enakost v dostopnosti do storitev.