Matjaž Hanžek: Najraje imam zmešnjavo umetnosti

Kakšno je vaše mnenje o ukinitvi kulturnega ministrstva in prenosu pooblastil na "združeno" ministrstvo? Bo to v praksi pomenilo manj ali več pravic, ugodnosti … za ustvarjalce v kulturi? Načelno bi lahko bilo vseeno: od ministra in vlade je odvisno, koliko denarja bo dobila kultura. In pritiskov ali zahtev kulturnikov, kolikor je sploh v njihovi moči. Kljub temu ni vseeno, kakšen status ima kulturno ministrstvo: ali samostojnega ali je del nekega drugega ministrstva. Najprej gre za simbolični pomen odnosa oblasti do določenega področja, v tem primeru kulture.

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na kulturi sovražne izpade ekonomista Mića Mrkaića pred leti, ko je kulturo povprek obtoževal, da je kriva za marsikatero smrt, saj porablja denar, ki bi ga lahko porabili zdravstvo. Ni ga motil denar, namenjen oboroževanju, niti denar, ki so ga roparji slovenskega gospodarstva preusmerili v banke na eksotičnih otokih ali v lastne prestižne igračke. In ker družbena in ekonomska ideologija zdajšnjih oblastnikov izhaja iz istih teoretskih in ideoloških predpostavk, se mi zdi, da je ukinitev samo prvi korak v napovedovano in napovedano prihodnost.

Kako bi ocenili svoj odnos do kulture? Ste odraščali z njo, ste se ji približali v zrelejših letih? Že odkar se spominjam, sem bil pod vplivom pravljic, glasbe, slike in podobnega, kar lahko imenujemo kultura. Ko smo bili še nepismeni otroci, nam je mama morala vsak večer brati pravljice. ("Ko bomo veliki, pa bomo mi tebi brali," smo pogosto lomili njene argumente, da je danes pač preveč utrujena.)

V skupini otrok, ki sem ji pripadal, smo pozneje veliko brali in se pogovarjali o prebranem; Karl May je bil med prvimi, potem Sienkiewicz pa London in tako naprej. Celo zbirali smo star papir, steklo, železo in s prisluženim kupovali knjige. Okoli vogalov pa so igrali Štirje kovači, sosedov ata je v olje preslikaval nabožne prizore za vernike in Bled za nevernike. Tja je zahajal tudi Jože Tisnikar, pozneje svetovno slaven slikar človeških duš pred in po smrti. V sosednji stavbi se je rodil kipar Bernekar, malo čez most čez reko Suhodolnico glasbenik Hugo Wolf, nasproti njemu pesnik Ernst Goll, ki se naj bi po Wikipediji rodil v Windischgrazu.

Župnik Soklič je v Špitalski cerkvi popoldan otrokom pripovedoval pravljice iz Stare in Nove zaveze. (Zanimivo, na njegove ure pravljic smo lahko zahajali tudi tisti otroci, ki s Cerkvijo nismo imeli nič.) Veliko se je govorilo o pisateljici Ljubi Prenner, gradili smo galerijo, v šoli me je učil marsikateri učitelj s specialnim posluhom za umetnost. Tu naj omenim le dva: literarni krožek je vodil Tone Turičnik, ki je bil zaslužen, da sem prva besedila objavil pri desetih letih v lokalnem časopisu, učitelj risanja, akademski slikar Karl Pečko, pa me ni uspel naučiti risanja. Naučil pa me je morda mnogo več: Gledati in Videti. Nasploh je Slovenj Gradec kraj, kjer se moraš potruditi, da takim vplivom uideš.

Podobno se je nadaljevalo v gimnaziji, kjer sem bil obkrožen z za kulturo navdušenimi in navdušujočimi učitelji in sošolci. Klop sem si pol leta delil z Bardom Oblakom, ki je pozneje postal modni slikar Iukundus, v isti razred sta hodila tudi Duba Sambolec, akademska kiparka, ki pravkar razstavlja v Škucu (vredno ogleda!) in poznejši režiser Boštjan Vrhovec. V sosednjih razredih so umetnost prakticirali Jirži Bezlaj  kiparstvo, Vojin Kovač Chubby, Miha Avanzo pa poezijo. Filozofsko je naše delo razmišljal Slavoj Žižek. Da ostanem le pri nekaterih. Ne bom našteval tudi množice prijateljev, s katerimi smo sodelovali in tekmovali v umetnosti s preostalih ljubljanskih gimnazij. Katera zvrst umetnosti vas najbolj navdušuje in zakaj? Zakaj, ne vem, saj umetnost ni ravno racionalna izbira, ampak najraje imam zmešnjavo umetnosti – presek vidnega, slišnega, tipnega, okusnega in Duhovnega.

Katero knjigo trenutno prebirate in kakšen vtis je napravila na vas? Če sem odkrit, trenutno berem svojo knjigo Odprimo okna, zažgimo stare cunje. A ne kot ljubitelj pisanja, ampak jo prebiram z očmi zoprnega pikolovca, ki išče napake, slabo napisane odstavke in sploh neumnosti, ki jih ne bi smel več ponoviti. Torej gre za neke vrste samoizobraževanje.

Kateri glasbeni album ste si nazadnje kupili, presneli ali dobili v dar? Zadnje sem dobil v dar Kontrabante - The Smuggling Gypsies, plošča, namenjena predvsem ljubiteljem ciganske in/ali prekmurske glasbe.

Ali raje zahajate v kinematografe ali raje obiščete gledališke hrame? Kateri film ali predstavo bi priporočili bralcem portala Planet Siol.net? Oboje rad, čeprav sem kot mladenič gledališče preziral. Happening je bil pravi teater zame. Predlagati pa nočem: vsakdo si naj izbira predstave, kino ali gledališče, po svojem okusu, željah ali simpatijah. Če se mu ne ljubi toliko potruditi, da bi se o predstavi poučil, je bolje, da ostane doma. In si prižge TV.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj? Tudi na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker bi bilo to dolgo sestavljeno ime, ki se v različnih obdobjih in mojih intelektualnih in čustvenih stanjih različno glasi. Na primer Prebalovotashepošajesa.