Slovenija predala pismo Evropski komisiji glede tožbe proti Hrvaški

Vsebina pisma za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vsebovalo povsem konkretne kršitve evropskega prava zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe o meji med državama, s tem pa tudi vse elemente tožbe. Po neuradnih informacijah naj bi z vsemi prilogami presegalo sto strani.

Komisija je pripravljena posredovati, kot je to storila v preteklih pravnih sporih med članicami, na primer lani v primeru Almaraz med Španijo in Portugalsko, pravijo v komisiji.

V primeru Almaraz gre za dogovor o sporu v povezavi z odlagališčem jedrskih odpadkov pri jedrski elektrarni Almaraz, ki sta ga Španija in Portugalska dosegli ob posredovanju predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja.

Primera Almaraz sicer po neuradnih informacijah nikakor ni mogoče primerjati s slovensko-hrvaškim primerom, saj ne gre za nikakršno razsodbo, medtem ko je arbitražna odločba dokončna pravnomočna odločitev.

V komisiji so sicer danes v odzivu na slovensko pismo spomnili, da je kolegij o zadevi razpravljal 4. julija in 20. decembra lani ter da je njihovo stališče o arbitražni razsodbi dobro znano.

Glede nadaljnjega procesa v komisiji navajajo člen 259, ki po njihovih besedah zelo jasno opredeljuje nadaljnje korake, vključno z možnostjo, da se vpleteni strani ustno in pisno izrečeta.

Na potezi sta Slovenija in Hrvaška

V skladu z 259. členom sta po neuradnih informacijah zdaj na potezi Slovenija in Hrvaška, da komisiji ustno in pisno posredujeta stališča, šele nato bo komisija odločila o svojem odzivu.

Na vprašanje, zakaj komisija od julija lani, ko je izrazila pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali arbitražno razsodbo, in ko je pravna služba komisije potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravom EU, ni storila ničesar za zagotovitev uresničitve razsodbe, je govorec komisije Alexander Winterstein zgolj ponovil, da je komisija pripravljena posredovati.

Ob tem je znova spomnil na postopek v okviru 259. člena, po katerem bosta imeli obe strani priložnost, da se ustno in pisno izrečeta. Komisija svoje posredovanje torej očitno razume v tem kontekstu.

Na vprašanje, kako odgovarjajo na očitke, da je komisija pravno vprašanje spremenila v političnega, ker sta hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik komisije Juncker iz iste politične družine, odgovarjajo, da res ne vidijo razloga za kritike, ter poudarjajo, da so stališča predsednika konsistentna in dobro znana.

Na vprašanje, zakaj niso nikoli izrazili jasnega stališča, da je pravo treba spoštovati, in zakaj obravnavajo obe državi enako, pa v komisiji odgovarjajo, da je bilo njihovo stališče vselej jasno, in znova ponavljajo, da so pripravljeni posredovati za zbližanje stališč med članicama.