Sreda, 23. 3. 2022, 21.00
2 leti, 9 mesecev
Slovenija izbira: Zaradi tega primera Slovenci ne zaupamo sodstvu #video
"Za Goloba očitno ni težava, da nekdo izkorišča ženske in da je v latentnih koruptivnih postopkih. Gre za to, da ga podpre nekdo, ki ima dovolj veliko volilno bazo," je v današnji oddaji Slovenija izbira povezovanje Roberta Goloba in Zorana Jankovića komentiral minister za notranje zadeve Aleš Hojs (SDS) in dodal, da je bil šokiran, ko je danes na našem portalu prebral doslej prikrit uradni zaznamek o Jankovićevi zadevi farmacevtka. Janković je primer, zaradi katerega slovenska javnost ne zaupa v sodno vejo oblasti, je dodal Jožef Horvat (NSi). Spregovorili so tudi o drugih odmevnih sodnih primerih v Sloveniji in o zaupanju Slovencev v sodnike, pa tudi o njihovi "nepristranskosti."
Aleš Hojs (SDS) je ob tem spomnil, da je "najbolj škandalozno", da je pred letom dni k njemu prišlo kar nekaj ljudi, ki so lobirali, da mora Golob dobiti nov mandat na čelu GEN-i, poleg tega pa so vsi poudarjali, da se je v polnosti distanciral od Zorana Jankovića.
Da so ta dejanja vredna obsodbe, je poudaril Matjaž Nemec (SD), ob tem pa dodal, da je v Sloveniji problematično to, da "uhajajo informacije s sodišč. To se dogaja pri Jankoviću in pri Janši."
V oddaji so predvajali tudi posnetek hrvaških medijev, kjer se Janković pohvali, da dokler bo nasprotnik Janeza Janše, ne bo šel v zapor. Alojz Kovšca (Konkretno) je to izjavo komentiral takole: "Če se je zgolj hvalil pred tujimi mediji, je to politično naivno, če ima ta izjava resno vsebino, pa je to politično nevarno. Ne moremo si privoščiti funkcionarjev, ki ne odgovarjajo nikomur."
Jožef Horvat (NSi) je dejal, da v NSi zagovarjajo delitev oblasti in da morajo zakoni veljati za vse enako. Dodal je, da je Janković primer, zaradi katerega slovenska javnost v sodno vejo oblasti ne zaupa. Pa ne le v sodstvu, tudi v zdravstvu po mnenju Horvata še nismo naredili tranzicije iz socializma v moderno evropsko družbo.
Da bi Slovencem vrnili zaupanje, da smo pred zakonom vsi enaki, je treba urediti zadeve na vrhovnem sodišču Republike Slovenije, meni Kovšca.
"Tam imamo tudi gnila jajca"
V nadaljevanju so razpredali tudi o nedavnem primeru, diplomi nekdanjega vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Nemec je dejal, da gre za "tipičen primer, kako se želi diskreditirati posameznika, ki je dokazal nasprotno. "Gonja proti Masleši je v demokratični državi nedopustna," je dejal Nemec in ob tem dodal, da imamo na drugi strani predsednika vlade, ki ne dviga pošte in se ne udeležuje razprav.
Hojs pa je delo slovenskega sodstva komentiral takole: "Verjamem, da je večina sodnikov dobra, ampak tam imamo tudi gnila jajca. V teh gnilih jajcih se v glavnem želi procesirati desne politike."
Poudaril pa je, da so na sodiščih roki nesprejemljivi. "To, da postopki trajajo leta, mesece in več, to ni sprejemljivo," je dejal Hojs.
"Vsi podsistemi države so učinkoviti, če imamo na pravih mestih prave kadre," pa je ocenil Horvat.
Voditelja Valentina Plaskan in Luka Svetina sta goste povprašala tudi o nepristranskosti sodnikov in ob tem navedla nekaj primerov. Na primer mariborska sodnika Matjaža Štoka in Slavka Gazvodo, ki sta se na pikniku stranke SD fotografirala z njenimi predstavniki in predsednico.
Nemec je glede na opisan dogodek opozoril, da mora sodna veja oblasti dajati vtis, da je nepristranska, in zanikal, da je bil piknik v Mariboru organiziran s strani stranke SD. Spomnil je tudi na primer Barbare Brezigar, ki je članica SDS in je bila imenovana na tožilsko mesto, voditelja pa sta navedla še primer Klemna Jakliča, ustavnega sodnika, ki je Janeza Janšo na Twitterju označil za zgodovinsko osebnost. "So torej lahko takšni sodniki nepristranski?" sta spraševala voditelja. Mnenja gostov si lahko pogledate v spodnjem videoposnetku.
Protesti in poravnava stroškov
Zadnja tema tokratne oddaje pa so bili petkovi protivladni protesti, ki jih stranka SD podpira, saj je, kot je dejal Matjaž Nemec, ena temeljnih svoboščin pravica do izražanja svojega mnenja. Dodal je, da je očitno, da se ljudje iz policije, sodstva in civilne družbe ne upajo več izpostavljati, ker s tem ogrožajo lasten obstoj, in to označil kot problem komuniciranja zdajšnje vlade.
Jaši Jenullu, organizatorju protestov, je izdana položnica za 34 tisoč evrov. "Ali potemtakem pravna država dobro deluje ali je to znamenje demokracije?" sta spraševala voditelja. Hojs je odgovoril, da nekdo mora pokriti te stroške in da je prav, da to pokrije tisti, ki je shod organiziral. "Mislim, da je to odraz tega, da ljudje postanejo odgovorni za dejanja, ki jih izvajajo," je dejal.
S tem se je strinjal tudi Horvat in zaključil, da tudi najmanjše vaško društvo, ki organizira veselico, mora organizirati tudi varovanje in ga plačati.
116