Slovenci hitreje zapuščajo hotel mama

Slovenci niso več v vrhu držav Evropske unije, kjer se mladi najtežje odpovejo udobju hotela mama. Po zadnji raziskavi Eurostata iz leta 2013, ki kaže delež mladih med 25. in 34. letom starosti, še vedno živečih pri starših, slovenska mladina ni več v vrhu lestvice evropskih držav. Razmere se v zadnjih letih izboljšujejo. Če je delež mladih do leta 2009 naraščal – še pred šestimi leti je dobra polovica mladih živela pri starših –, ta v zadnjem obdobju pada. Leta 2013 je padel na 43 odstotkov, povprečje vseh evropskih držav pa znaša 29 odstotkov.

Slovenija pristala na 11. mestu Življenje v hotelu mama je cenejše in udobnejše; perilo je oprano in zlikano, kosilo skuhano, stanovanje pospravljeno. To izkorišča največ mladih na Hrvaškem (58,9 odstotka) in Slovaškem (57,1 odstotka). Sledijo jim Grki (52,6 odstotka), Bolgari (50,5 odstotka), Italijani (49,9 odstotka), Madžari (47,6 odstotka), Romuni (46,2 odstotka), Portugalci (45 odstotkov), Maltežani (44,7 odstotka) in Poljaki (43,5 odstotka). Slovenija je tako s 43 odstotki mladih, ki si ne morejo privoščiti lastnega stanovanja, na 11. mestu med 28 članicami EU.

Med razlogi za to, da mladi težko "prerežejo popkovino", so zagotovo tudi nestabilne razmere na trgu dela in s tem povezane težave pri nakupu ali najemu še vedno razmeroma dragih nepremičnin. A da gre tudi za življenjske navade, priča podatek, da visoke stopnje brezposelnosti mladih v posameznih državah niso nujno povezane s tem pojavom.

Prisilnih dejavnikov odseljevanja je v Sloveniji manj "Bolj kot samemu padcu števila mladih, ki se še niso osamosvojili, v tej raziskavi pritrjujem znakom trenda umirjanja rasti oziroma stabilizacije na ravneh, ki smo jih v Sloveniji dosegli okoli leta 2009. Noben trend se namreč ne more nadaljevati v nedogled. Predvsem je bilo v tem času sproženih veliko javnih polemik o tej problematiki, na kar so se očitno odzvali tudi mladi," pravi sociolog z mariborske filozofske fakultete Miran Lavrič, ki pa v prihodnosti ne pričakuje radikalnih zasukov.

"Pristajamo na ravneh, ki so za slovenski ekonomski in kulturni položaj realne. Z izboljšanjem ekonomskega stanja verjetno lahko pričakujemo še malenkostno znižanje deleža mladih, živečih doma, ne pa bistveno," napoveduje Lavrič. Vzrok za to pripisuje predvsem okoliščinam, da velika večina mladih s starši živi v prostornih in odlično opremljenih hišah, ki stojijo na dobrih lokacijah, zato mladi niso prisiljeni v odseljevanje. Tako imenovanih prisilnih dejavnikov je v Sloveniji manj kot v povprečni evropski državi, zato Lavrič meni, da bo Slovenija še dolgo ostala med državami, kjer se bodo mladi pozno odseljevali od doma.

Posledica nižjih najemnin in cenejših nepremičnin? Lavrič tudi opaža, da sta si krivulji poznega odseljevanja mladih od doma ter cene najema in nakupa nepremičnin sumljivo podobni. "To bi bilo zanimivo podrobneje raziskati, nedvomno pa so nižje cene najemnin in nakupa nepremičnin pri tem pustile svoj pečat," pojasni sociolog.

Delež mladih, ki še vedno živijo pri starših, se je v zadnjih petih letih najbolj povečal na Madžarskem (+9,2 odstotne točke), Malti in v Romuniji. Največ mladih se je osamosvojilo prav v Sloveniji (–7 odstotnih točk), Latviji in Estoniji. Pred desetletjem je na primer doma živelo relativno več Slovencev (49,6 odstotka) kot Italijanov (45,2 odstotka), danes pa je razmerje ravno obrnjeno.

Lavrič spomni, da je v Italiji stopnja brezposelnosti med mladimi skoraj dvakrat višja kot v Sloveniji, zato je težava na trgu dela bistveno večja. Hkrati je Italija v jedru t. i. sredozemskega modela odseljevanja od doma, kjer družina tradicionalno naredi praktično vse, da mladi ne bi bili pahnjeni v revščino. "Slovenija je v nasprotju z Italijo tranzicijska država, v kateri je bila v preteklosti za odselitev mladih od doma odgovorna država. Družina je zgolj po potrebi vskočila v reševanje stanovanjskega vprašanja," razlike med sosednjima državama pojasni Lavrič.

Skandinavci gredo najhitreje od doma Po drugi strani se za ustvarjanje novega doma najhitreje odločijo mladi v skandinavskih državah. Evropsko povprečje sicer znaša nekaj več kot 26 let, med tistimi, ki se najprej odločajo za življenje v lastnem gospodinjstvu, pa so vse tri skandinavske članice EU. Prednjačijo Danci, kjer pri svojih starših med 25. in 34. letom starosti živi le 1,4 odstotka mladih, sledijo jim Norvežani (4,1 odstotka) ter Finci in Švedi (4,3 odstotka). Švedi starše zapuščajo že pri povprečni starosti 19,9 leta, nekaj več kot 21 let pa imajo ob selitvi na svoje mladi iz Danske in Finske. Med preostalimi narodi se najhitreje osamosvojijo Francozi.

Slovenci doma do 29. leta, Hrvati do 33. Slovenci v povprečju v domu svojih staršev ostajajo do 29,1 leta, kar je enaka starost kot pri mladih v Grčiji in Romuniji. Hrvaška je s povprečjem 32,7 leta najvišje uvrščena na lestvici.

Slovenska mladina se je v primerjavi s preteklimi leti za ustvarjanje novega doma začela odločati nekoliko hitreje, saj je bila še leta 2008 skupaj z Maltežani s povprečjem 30 let na drugem mestu, takoj za Slovaki.