Slam: ko se združita poezija in performans

Slam pod Prešernom, ki so ga s Prešernovega trga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili v Pritličje, je nadaljevanje festivala Izrekanja, ki se je rodil iz želje preučevanja možnosti spajanja poezije s performativnimi praksami. V prvi izdaji se je osredotočil na slam poezijo in gostil tretje državno prvenstvo v slam poeziji.

Kot je za STA pojasnil idejni oče festivala Kristian Koželj, so nanj povabili začetnika slam poezije Marca Kellyja Smitha in nekatere vidne slam pesnike iz Makedonije, Srbije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Ti pesniki, med njimi tudi aktualna državna prvakinja v slam poeziji Neža Prah Seničar, pa so sodelovali tudi na Slamu pod Prešernom, katerega organizacijo je prevzelo Kulturno-umetniško društvo Poiesis.

"Pri slamu gre za to, kako na odru predstaviti pesem"

Krila slam poeziji je Marc Kelly Smith dal v 80. letih minulega stoletja v klubih Chicaga, nato se je ta oblika umetniške interpretacije razširila tudi drugod. V zadnjih dveh letih in pol je po Koželjevih besedah, organizatorja slam dogodkov v Celju, postala bolj poznana tudi pri nas. Poleg Celja se slam dogodki odvijajo še na Ptuju, v Mariboru, Kamniku in Ljubljani.

Kelly Smith pravi, da poezija in slam poezija nista različni literarni zvrsti, s čimer se Koželj strinja.

"Vsak pesnik bi moral biti tudi slam pesnik, ker slam ni svoj pesniški žanr, ampak gre pri tem, kot pravi Kelly Smith, za ponovno poroko med tem, kar je nekoč že bilo. Med pesništvom in performansom. Poezija je umetnost, ki se dogaja v komunikaciji in vsak pesnik si želi imeti bralce oz. občinstvo. Pri slamu gre za to, kako na odru predstaviti pesem," je dodal.

"Slam je alternativa klasični poeziji"

Utemeljitelj slam gibanja postavlja slam kot alternativo t. i. klasični, akademski poeziji.

Ali je tako tudi v državah nekdanje Jugoslavije in kakšna je tam slam pesniška scena, so s soustanoviteljem pesniškega bloga Poiesis in ustanovnim član Kulturno-umetniškega društva Poiesis Petrom Semoličem na okrogli mizi razpravljali Siniša Matasović iz Hrvaške, Nina Medved iz Slovenije, Milan Mijatović iz Srbije in Elena Prendžova iz Makedonije.

Elena Prendžova je povedala, da v Makedoniji, kjer so prvič stopili v stik s slam poezijo pred šestimi leti, akademska poezija in slam poezija živita v paralelnih vesoljih brez skupnih točk. Akademiki so po njenem mnenju polni predsodkov, ki jim ego ne dovoli, da bi sprejeli kaj novega.

"Slam poezijo obogati in naredi bolj dinamično"

Nina Medved, prva državna prvakinja v slam poeziji, meni, da se literarna scena v Sloveniji počasi spoznava s slam poezijo, a da je do nje še vedno zadržana, nekatere med drugim moti format tekmovanj, saj se sprašujejo, kako se lahko poezija sploh ocenjuje.

Pojasnila je sicer, da je slam dogodke začela organizirati prav "etablirana literarna scena", ker so želeli poskusiti nekaj novega. "Zame slam ni alternativa klasični poeziji, ampak sodi zraven, zaradi tega je poezija bogatejša in bolj dinamična," je poudarila.

"V Srbiji je obstajalo prepričanje, da slam pripada nižjim slojem"

V Srbiji je medtem po Mijatovićevem prepričanju slam poezija zagotovo alternativa akademski literarni sceni, ker je v prvem planu občinstvo in ne pesniki. "V Srbiji je obstajalo prepričanje, da slam pripada nižjim slojem, da so slam pesniki neobrzdani ljudje, ki ne berejo knjig in hodijo po kavarnah.

A te predsodke nam je uspelo razbiti. Številni naši slamerji so prejemniki prestižnih literarnih nagrad, Goran Živković, na primer," je povedal Mijatović.

Matasović je pridal, da je slam scena na Hrvaškem široka in da ima veliko dobrih slam pesnikov. Nekateri se bolj osredotočijo na nastop, drugi na besedilo. "Ljudje iz akademske sfere so me začeli pregovarjati, naj se umaknem in se čudili, zakaj nastopam s slam pesniki, a jih nisem poslušal," je dejal.