Seja o problematiki koncentracije kapitala

Poslanske skupine so na izredni seji DZ predstavile stališča do problematike koncentracije kapitala. Pred poslanci je govoril tudi Janez Janša. "Leta 2004 je bila korupcija del sistema" "Ljudje, ki so imeli oblast 60 ali 12 let, nam očitajo, da v treh letih nismo nič naredili," je dejal Janša. "Treba je vedeti, kakšno stanje smo podedovali. Korupcija in kriminal belih ovratnikov sta bila leta 2004 del sistema. Nismo si predstavljali, da je stanje tako slabo, ko smo ga opazovali od zunaj."

"Zgodba se ne bo končala čez tri mesece"

Slovenija je po Janševih besedah vzpostavila strukture, ki so se sposobne boriti proti gospodarskemu kriminalu in korupciji belih ovratnikov. "Če kdo računa, da se bo ta zgodba končala čet tri mesece, dela račun brez krčmarja," je poudaril.

"Iz omar so padali okostnjaki" Janša je zavrnil očitke o številčnih kadrovskih menjavah ob nastopu mandata. Kot je dejal, je bilo kadrovskih menjav zelo malo, nekateri ljudje pa so bili zaradi veljavne zakonodaje nedotakljivi, tudi če so delali slabo. "Še posebej v nekaterih regulatornih agencijah je vlada naletela na situacijo, da bi morala spremeniti zakonodajo, če bi želela kadrovati," je zatrdil premier. Dodal je, da "so iz omar padali okostnjaki, šele ko so ljudje nastopili mandat".

"Država ni prodajala Mercatorja" Premier je spregovoril tudi o razvpitem sestanku v njegovem kabinetu avgusta 2005 in ob tem pojasnil, da vlada ni bila lastnica deležev v Mercatorju in jih tudi ni prodajala. O omenjenem sestanku po njegovih besedah obstaja verodostojen dokument, ki ga je podpisala tedanja državna sekretarka na ministrtsvu za gospodarstvo, in iz njegove vsebine izhaja, da na sestanku ni bilo govora o prodaji Mercatorja. To je državna sekretarka zagotovila tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

"Delo je protivladni časopis" Po Janševih besedah je očitek, da je vlada prodala oz. zamenjala deleže v Mercatorju, da bo obvladovala medijski prostor v Delu, absurden. Ob tem je izpostavil statistike, iz katerih je razvidno, da je Delo izrazito protivladni časopis, v katerem po treh mesecih predsedovanja Slovenije EU ni bilo niti ene pozitivne besede o predsedniku Sveta EU, časnik pa je ob tem objavil 27 negativnih prispevkov.

DZ naložil vladi nove obveznosti v boju proti gospodarskemu kriminalu

DZ je za izboljšanje stanja o problematiki koncentracije kapitala in medijskega lastništva sprejel 12 sklepov. Vlada naj med drugim z ugotovitvami glede te problematike DZ seznani v 30 dneh, morebitne spremembe zakonodaje pa naj DZ predlaga v 60 dneh. Preuči naj tudi možnost ustanovitve finančne policije

Lipa in LDS obstruirata Janšev govor na izredni seji DZ

Pred začetkom nagovora premiera Janeza Janše na izredni seji DZ na temo problematike koncentracije kapitala in medijskega lastništva sta poslanski skupini Lipa in LDS obstruirali sejo.

Premier Janša se je izredne seje DZ udeležil okoli devete ure zvečer, medtem ko je opozicija v okviru današnje razprave ves čas opozarjala, da bi moral biti na seji navzoč. Poleg njega bi se je morali udeležiti tudi nekateri drugi vladni akterji, kot so generalni sekretar vlade in nekdanji član nadzornega sveta Istrabenza Božo Predalič, predsednik uprave Kada Tomaž Toplak in direktor Soda Marko Pogačnik.

"Prihajate, ko poslanci ne bodo mogli nič več povedati" Kot je poudaril Boštjan Zagorac (Lipa), je sramotno in nedopustno, da pride predsednik vlade na sejo takrat, ko je skoraj že vsega konec. "Točno ste vedeli, da prihajate takrat, ko s strani opozicije, pa tudi koalicije, ne bo mogoče ničesar več povedati," je Janšo nagovoril Zagorac. "To ni seja, ki bi zahtevala, stalno prisotnost predsednika vlade," je očitke o svojem poznem prihodu na sejo dejal Janez Janša.

Petan: Z žetvijo poštnih nabiralnikov je kot z žetvijo pšenice Po ocenah Dimitrija Kovačiča (SDS) je tajkunizacija pojav, ki ni od danes. Ker se čez noč ne da popraviti slabosti iz preteklosti, se posledice kažejo še v tem mandatu. Pritrdil mu je tudi Rudolf Petan (SDS), ki je zadevo ponazoril s sejanjem pšenice: "Pšenico običajno posejemo pozno jeseni. Decembra ni niti enega zrna, januarja, februarja, marca in aprila tudi ne, še maja ne. Julija pa že začne. Isto je s to žetvijo poštnih nabiralnikov."

Jerovšek: Ti tajkuni so sposobni vsega Jožef Jerovšek (SDS) meni, da smo v Sloveniji soočeni z bistveno bolj nevarnimi tajkuni, kot so ruski tajkuni za rusko družbo. "Slovenska tajkunizacija ima podporo v izjemni hobotnici, izjemni zmaj je to, ne z desetimi, temveč stotimi glavami," je ponazoril in dodal, da je vlada v boju zoper takega nasprotnika izjemno šibka. "Kajti ti naši tajkuni so sposobni vsega. Ti, ki izhajajo iz teh strank komunističnega porekla, so pripravljeni spraviti naše delavce tudi v fevdalni odnos in moderno suženjstvo."

Prijatelj: Dajmo za vzorec koga zapret Srečko Prijatelj (SNS) pa je bil kritičen do dela nadzornih institucij in organov pregona. "Dajmo vsaj za vzorec koga zapret, da se bodo drugi ustrašili," je predlagal. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je zatrdil, da je bil sam kritičen do delovanja ATVP. Pojasnil pa je, da vodstva agencije ob nastopu mandata te vlade niso zamenjali zaradi nasprotovanja "kadrovskemu cunamiju" s strani opozicije. Vizjak je priznal, da je bila morebiti napaka te vlade, da ni zamenjala vodstva ključnih institucij.

Opozicija se sprašuje, zakaj ni ključnih akterjev Opozicija je v razpravi večkrat poudarila, da pri razpravi o problematiki koncentracije kapitala ne sodelujejo nekateri ključni akterji zadnjih odmevnejših prodaj (Mercator, Iskraemeco, Slovenska industrija jekla, Paloma ...), na čelu s premierom Janezom Janšo.

Cveta Zalokar Oražem: Poslušamo monolog Poslanci iz opozicijskih vrst so bili kritični tudi do odmerjenega časa za razpravo, o čemer je dopoldne tekla razprava že na kolegiju predsednika DZ. Opoziciji je bilo namreč za razpravo odmerjeno bistveno manj časa kot koaliciji. Cveta Zalokar Oražem (Zares) je tako dejala, da danes v DZ pravzaprav poteka monolog. Prijatelj pa je zatrdil, da bodo televizijski gledalci še mislili, da "smo na kakšni molitvi hare krišna, ker ves čas ponavljamo iste mantre".

"Marionetna predstava virtualnega amaterskega režiserja Janeza Janše" Opozicija je vladajočo koalicijo tudi opozorila, da ta le nekaj mesecev pred volitvami s predlaganimi sklepi sama sebi nalaga nove obveznosti. To je po ocenah opozicije populistična, cenena predvolilna kampanja. Po besedah Majde Širca (Zares) pa je današnja izredna seja DZ dobesedno lutkovna, marionetna predstava virtualnega amaterskega režiserja Janeza Janše.

Černač: Današnji pojavi so rezultat dolgega procesa Zvonko Černač (SDS) je poudaril, da je namen seje sprejem odločitev, ki naj dajo pristojnim institucijam v državi jasen signal, da morajo preprečiti nastanek kapitalskih in medijskih povezav. "Danes se soočamo tudi s pojavi, ki so predvsem rezultat dolgo načrtovanega procesa, ki se je ob podpori prejšnje LDS oblasti začel v 90-ih letih, sedanja oblast pa tega kljub novi zakonodaji žal ni uspela preprečiti," je poudaril.

"Odgovor je potrebno poiskati nekaj let nazaj" Po njegovih besedah niso sporne transparentne prodaje, temveč tiste, v katerih so nekateri delovali prikrito. "Od kje nekemu članu SD oz. LDS nekaj deset milijonov evrov za nakup kapitalskih in medijskih deležev, je ključen odgovor na vprašanje, kako je mogoče z nekaj deset milijoni evrov postati lastnik milijardnega premoženja," je orisal in ocenil, da se je za odgovor treba podati kar nekaj let nazaj. Politika bi temu morala narediti konec in biti pri tem enotna, je še poudaril.

Horvat: Tranzicija še ni končana Kot menijo v poslanski skupini NSi, so slovensko tranzicijo izvajale nekdanje vlade, pretežno pod vodstvom LDS, sistem pa je namerno ali nenamerno dopuščal, da so posamezniki bogateli. Kot je zatrdil Jožef Horvat, pa tranzicija še ni končana in problem zadnjih dogajanj je v tem, da peščica ljudi obvladuje ogromne poslovne sisteme, velika koncentracija premoženja pa je začetek ustvarjanja monopolov, ki ne prinašajo nič dobrega.

"NSi želi pokazati na 'kraje'" Poslanska skupina NSi želi s predlaganim sklepom, ki ga je v ponedeljek odbor DZ za gospodarstvo podprl, pokazati na neetične, predvsem managerske prevzeme, ki se jih lahko po Horvatovih besedah označi za krajo.

SLS podpira transparentno koncentracijo V poslanski skupini SLS podpirajo koncentracijo kapitala na transparenten način, brez izčrpavanja ciljnih podjetij, brez nepotrebnega izpostavljanja bančnega sistema, je dejal Marjan Drofenik. Opozoril pa je, da je treba pri tovrstni koncentraciji na vsak način spoštovati ekonomske zakonitosti.

"Problem je širši" Drofenik je zaradi bližajočih se volitev nekoliko skeptičen do razprave o problematiki koncentracije kapitala v DZ. Poslanska skupina SLS sicer predlagane sklepe podpira, a opozarja, da ni problem zgolj v Pivovarni Laško, Istrabenzu ali Merkurju, temveč je problem širši.

Žnidaršič: Odgovornost je na sedanji vladi Franc Žnidaršič (DeSUS) je napovedal, da se bo poslanska skupina pri glasovanju o sklepih vzdržala. "Glede na to, da se je v roke peščice državljanov v tem mandatu prelilo največ premoženja, smo prepričani, da je na sedanji vladi tudi največja odgovornost za t.i. tajkunizacijo," je ocenil in poudaril, da oni v te procese niso bili vpleten.

"Ihta na račun volitev" DeSUS po njegovih besedah podpira sankcioniranje kršiteljev zakonodaje, vendar gre "sedanja ihta na račun volitev". "Naša stranka za volitve pripravlja nek drug program, kot je takšna seja. Ne z darili na račun državnega proračuna ne s populizmi ne z blatenjem političnih nasprotnikov," je sklenil Žnidaršič.

Kumer: Opozicija ima dve uri, koalicija pa sedem Dušan Kumer je v imenu poslanske skupine SD poudaril, da je vladajoča koalicija odnos do problema korupcije in klientelizma pokazala na današnjem kolegiju, ko je opoziciji za razpravo namenila le dobri dve uri, koaliciji pa dobrih sedem ur. Kumer je kritičen do obravnavanja problematike tajkunizacije tik pred volitvami. Če bi vlada res želela odpraviti korupcijo in klientelizem, bi vsa štiri leta delovala sistemsko.

"V času sedanje vlade 26 managerskih prevzemov" V poslanski skupini SD so predlagatelja sklica izredne seje DZ opozorili tudi na nenehno izpostavljanja dogajanja pred letom 2004, medtem ko se je samo v času te vlade zgodilo 26 prevzemov, pri čemer so bili predvsem v letu 2007 številni managerski prevzemi. Kritični so tudi do predlaganih sklepih, s katerimi DZ po Kumrovih besedah vladi in nadzornim insutitucijam nalaga to, kar je njihova osnovna naloga in dolžnost.

Lahovnik: Janša in Predalič bi morala pojasniti sestanek in Istrabenz Matej Lahovnik je v imenu poslanske skupine Zares izpostavil, da bi bila seja učinkovita, če bi nanjo prišli ključni akterji. Tako pa po njegovih besedah ni tukaj ne predsednika vlade ne generalnega sekretarja vlade in nadzornika v družbi Istrabenz Boža Predaliča. "Vsaj pripeljali bi ju, da bi povedala, kaj se je dogajalo na tistem znamenitem sestanku, ko je bil prodan Mercator, in kaj se je dogajalo ali pa se ni dogajalo v Istrabenzu," je ponazoril.

"Kaj pa Iskraemeco, SIJ, Paloma?" Lahovnik je opozoril, da bi morali govoriti ne samo o Pivovarni Laško, Istrabenzu in Merkurju, temveč tudi o nepravilnostih v drugih primerih, v katerih je država prodajala svoje naložbe. "Zakaj nihče ne govori o primeru Iskraemeca, Tovarne dušika Ruše, Slovenske industrije jekla in Palome?" se je vprašal. Dodal je, da v Zaresu podpirajo model ustanovitve finančne policije, s čimer bi dobili neodvisen organ, ki bi lahko verodostojno preverjal, kakšen je vir posameznikovega premoženja, in izrazil upanje, da bo DZ takšen njihov sklep sprejel.

Školč: Zakaj Predalič ni vedel, od kje mu denar? Tudi Jožef Školč (LDS) je izrazil obžalovanje, da na seji ni navzočih nekaterih ljudi iz aktualne vlade. Za Predaliča se je vprašal, kako lahko v nadzornem svetu Istrabenza ni ničesar opazil, opazil pa je, da mu na tekoči račun prihaja denar. "Jaz bi tako nesposobnega uradnika, ki dobiva denar, pa ne ve, zakaj, razrešil," je poudaril. Školč bi na seji želel slišati tudi ministra za finance Andreja Bajuka in državnega sekretarja Žiga Lavriča, ki je bil prvi nadzornik v NLB, nato pa ga je zamenjal Igor Marinšek.

"Zakaj tarnate, če bi pa lahko razrešili stravri?" "Naj nekdo v imenu SDS pove, kako poteka nadzor in da vas to ni skrbelo, če je pomembno financiranje odkupov in imate v državnih bankah popoln nadzor. Zakaj v DZ tarnate, če bi lahko sami v stranki razrešili te stvari," je menil. Po njegovih besedah tudi ni njihov problem, če so se nekateri akterji po nekem sestanku skregali. "Zanimivo pa bi bilo videti, koliko dogovorov je bilo v različnih kabinetih, kjer se niso skregali in so bili prevzemi uspešni," je menil. LDS, kot je še dejal, od seje pričakuje, da bo SDS položil račune. "Vse, ki sem jih poslušal, kažejo s prstom na vas, na vaše ljudi ... Nekje pa se vidi tudi nezakonito dolga roka premiera Janeza Janše," je izpostavil Školč.

Prijatelj: Ti sklepi ne bodo odpravili posledic Srečko Prijatelj je ob predstaviti stališča poslanske skupine SNS predlagane sklepe označil kot mlačne. Zakonodajo je namreč po njegovem prepričanju mogoče sprejeti in spremeniti takoj, a za to očitno ni dovolj volje. Prijatelj je prepričan, da so predlagani sklepi zgolj načelni in ne bodo odpravili posledic. Zato se je zavzel za zamrznitev premoženja tajkunom in za posebno preiskavo pri vseh, ki so nenormalno obogateli.

Prijatelj je sicer v imenu poslanske skupine SNS napovedal podporo predlaganim sklepom, a je v isti sapi opozoril, da so verjetno v škodo vladajoči koaliciji.

Peče: Janša znova prši s sprejem WD-40 V poslanski skupini Lipa menijo, da naloga vlade ni preganjati s šibo, temveč ustvariti take zakone, ki bodo onemogočali netransparentne prevzeme. Kot je dejal Sašo Peče, ki današnjo sejo označuje kot najbolj ceneno volilno kampanjo, so se netransparentne prodaje odvijale že v preteklosti, a najbolj pogoste pa so bile v mandatu Janeza Janše. V letu 2007 je namreč po Pečetovih besedah prišlo do največ managerskih prevzemov, ki pa jih omogočajo prijateljevanje gospodarstvenikov z vlado, zakonodaja in krediti. Peče se je navezal na protikorupcijsko sejo izred štirih let. "Janša znova prši s sprejem WD-40," je dejal Peče.

"Dvolična vlada" Peče je politiko te vlade označil kot dvolično, saj je imela kar tri leta in pol v rokah škarje in platno, pa v tem času ni naredila nič, da bi preprečila netransparentne prodaje. Poslanska skupina Lipa predlaga, da vlada nemudoma ustavi vse postopke privatizacije, ki se po Pečetovih besedah odvijajo prek največja parkirišča, to sta Sod in Kad.

Grims: Sporočamo, da so pred zakonom vsi enaki "S sklicem seje želimo posebej opozoriti, da moramo biti pred zakonom vsi enaki. To pomeni tudi enakost pred odgovornostjo," je na začetku dejal predlagatelj seje Branko Grims.

Po Grimsovih besedah so bili za tranzicijo v Sloveniji ključni posegi v zakonodajo, v rušenje nadzornih institucij ter politično kadrovanje. Opozoril je, da so bili vsi majhni in sedanji veliki prevzemi narejeni na kredit in zdaj, ko so se pogoji v mednarodnem okolju zaostrili in bo treba te kredite poplačati, lahko pride razprodaje slovenskega premoženja.

Povod za sejo razkritje lastništva Kolonela Povod za današnjo sejo je bilo nedavno razkritje lastništva Kolonela, ki ima pomembno mesto v lastništvu Pivovarne Laško, ta pa v Delu in Večeru. Grims je povzel dogajanje zlasti na medijskem področju, ko je leta 2003 ministrica za kulturo Andreja Rihter iz današnje SD odobrila prevzem Dela s strani Pivovarne Laško, kjer sta se na čelu zamenjala Tone Turnšek in Boško Šrot, ki je bil takrat član današnje SD. "Nihče ne bi smel nikoli izdati takšne odločbe," je izpostavil Grims.

Grims: Značilnost tranzicije je bilo politično kadrovanje

"Značilnost tranzicije je bilo politično kadrovanje," je opozoril. Naštel je vse funkcije poslanca SD Antona Ropa v času slovenske tranzicije, zato je Rop po mnenju predlagateljev današnje seje tudi eden od ključnih akterjev pri spornih prodajah državnega premoženja.

Rop: Vlada prelaga odgovornost

Po besedah poslanca SD ter nekdanjega ministra za finance in nekdanjega premiera Antona Ropa je namen današnje seje prevaliti odgovornost te vlade na druge vlade. "Če bomo uspeli povedati, v čem je bistvo boja proti korupciji in kaj se lahko stori ter če bi bili vsi nekoliko bolj kritični, bi bil to korak v boju proti korupciji. A dvomim. Smo tik pred volitvami in danes bo v ospredju predvsem to, kdo bo na koga prevalil več kritike," je novinarjem pred sejo povedal Rop.

Vizjak: Vlada sprejema obveznosti iz predlaganih sklepov

Dogodke v zvezi s koncentracijo kapitala prek "poštnih nabiralnikov" je treba razčistiti do potankosti, zato vlada po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka sprejema obveznosti, ki izhajajo iz predlaganih sklepov današnje izredne seje DZ o problematiki koncentracije kapitala.

Vizjak kritičen do nadzornih institucij v preteklosti Vizjak je bil kritičen do delovanja nekaterih nadzornih institucij v preteklosti, nezadovoljstvo pa je izrazil tudi nad sodno vejo oblasti. "Veliko tega, o čemer bo danes tekla beseda, je posledica neučinkovitega nadzora in kasneje nedelovanja drugih elementov pravne države," je poudaril Vizjak. Dodal je, da se je ta vlada pripravljena spopasti s temi izzivi in da je ta vlada zagotovilo, da bo nadzor potekal učinkovito in da bomo v takih primerih deležni tudi sodnega epiloga.