Se je sodnica Zobčeva iz zadeve Patria izločila v korist moža?

Zobčeva je po pisanju Dnevnikovega novinarja Svena Berdona očitno hotela na vsak način doseči, da bi lahko o trenutno najbolj razvpitem sodnem primeru pri nas v prihodnje odločal njen mož, ustavni sodnik Jan Zobec. Če bi namreč na vrhovnem sodišču o primeru odločala ona, bi bil njen mož zaradi tesne sorodstvene povezave ob odločanju na ustavnem sodišču avtomatično izločen.

Sodna praksa na tem področju že vzpostavljena Zobčeva je predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo obvestila, da v senatu ne more sodelovati, ker mora na dan seje na sistematski zdravstveni pregled, zatem pa odhaja na dopust, zato se ne bi mogla udeležiti niti "rezervne" seje v naslednjih dneh. Čeprav ji je Masleša ponudil spremembo termina za zdravstveni pregled in ji hkrati pojasnil, da bi se člani senata o nadaljevanju seje in rezervnem datumu lahko še uskladili, je ostala neomajna. Na vrhovnem sodišču ravnanja Barbare Zobec niso želeli komentirati.

Zakon situacij, ko sta v isti sodni primer na različnih sodnih instancah vpletena zakonca, sploh ne predvideva. A v tem času se je že vzpostavila sodna praksa, katere del sta bila tudi oba z možem.

Omejevanje zakoncev v sodniških vrstah povezano z videzom nepristranskosti "Sodnik Zobec je bil izločen vedno, ko je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodelovala njegova žena. Enako velja za vse ustavne sodnike – sodnik je izločen, če pri sojenju pred rednimi sodišči sodeluje njegov bližnji sorodnik. Taki primeri niso nič neobičajnega," je pojasnil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad.

Po neuradnem tolmačenju je takšno omejevanje zakoncev v sodniških vrstah povezano predvsem z ohranjanjem videza nepristranskosti, saj se v primerih, ko mora sodnik na višji instanci presojati o pravilnosti odločitve svojega partnerja, sodnika z nižje instance, kaj hitro porodi dvom o njegovi popolni objektivnosti.