Se bo ljubljanska Šiška spremenila v vrtičkarski raj?

Prostrana zelenica pri Osnovni šoli Valentina Vodnika, ki so jo več desetletij uporabljali predvsem lastniki psov, se bo kmalu spremenila v vrtičkarski raj za okoliške prebivalce. Predvidena je ograditev po zunanjem obodu dva tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča, znotraj njega pa si bodo najemniki lahko uredili gredice za pridelavo zelenjave.

Prepovedano bo postavljanje kakršnihkoli objektov, po veljavnem prostorskem aktu pa lahko lastnik okoli svojega zemljišča postavi le 1,5 metra visoko ograjo. To naj bi vrtičkarji postavili z lastnimi sredstvi oziroma bi jim lastnik zemljišča oprostil enoletno plačilo najemnine.

Oskrba z vodo in sanitarije niso predvidene Prav tako najemniki za zdaj ne bodo imeli zagotovljene oskrbe z vodo, ki je v poletnih mesecih za zadovoljstvo vrtičkarjev ključnega pomena. Obstajajo sicer zamisli o priključitvi na bližnji šolski vodovod ali izkoriščanje podtalnice, vendar konkretnih rešitev še ni na vidiku. Odprto ostaja tudi vprašanje postavitve sanitarij in odlaganja odpadkov, vendar bodo glede na bližino blokov najemniki težavo verjetno reševali kar doma.

Lastnik bo moral za zemljišča odšteti 14 tisoč evrov davka Zemljišče je v lasti podjetja Video Art, za katerim stoji podjetnik Bojan Gjura, ki je leta 2004 v tej soseski odkupil okoli sto tisoč kvadratnih metrov funkcionalnih površin. Tedaj je bilo nekaj površin mogoče pozidati, a z novim prostorskim načrtom pozidava ni več mogoča. Zaradi novega nepremičninskega davka bo moralo podjetje državi letno odšteti okoli 14 tisoč evrov.

Se je pa spremenila namembnost sosednjih zemljišč, prav tako v zasebni lasti, kjer je predvidena gradnja doma starejših občanov in oskrbovanih stanovanj. A glede na trenutno gospodarsko stanje so takšni projekti malo verjetni.

Mestna občina Ljubljana (MOL) sicer toži družbo Video Art in zahteva, da se na omenjenih zelenicah, parkiriščih in igriščih ob blokih vpiše kot lastnica funkcionalnih zemljišč.

Prostorski načrt dopušča ureditev vrtičkov Z MOL so nam sporočili, da s projektom niso seznanjeni, so si pa lokacijo ogledali in ugotovili, da je zemljišče preorano. Navedeno območje je sicer po veljavnem občinskem prostorskem načrtu namenjeno ureditvam športnih igrišč za potrebe osnovne šole ter objektom za potrebe lokalne samouprave in družbenim dejavnostim. Ne pa zasebnim vrtičkom.

Vendar pa vrtičke veljavni prostorski načrt dopušča tudi kot del zelenih ureditev v nekaterih stanovanjskih območjih ali kot sestavni del večjih novih parkovnih in športno-rekreativnih površin. Predvsem tam, kjer jih že lahko najdemo in niso v nasprotju z varstvenimi režimi, kot je na primer varovanje podtalnice.

"MOL vsekakor podpira tudi iniciative občanov, vendar morajo biti skladne s prostorskimi akti in drugimi predpisi občine," so zapisali v odgovoru. Tako so že predlani zaradi velikega povpraševanja po obdelovalni zemlji za vrtičke, ki presegajo razpoložljiva zemljišča v lasti MOL, začeli posredovati kontakte lastnikov zemljišč, ki želijo svojo zemljo ponuditi vrtičkarjem. Danes sodelujejo s petimi zasebniki, ki oddajajo svojo zemljo vrtičkarjem, tovrstno prakso pa želijo nadaljevati tudi v prihodnje.

Po svojih besedah se zavedajo, da tovrstno mestno vrtnarjenje za prebivalce urbanih območij, ranljive skupine, socialno šibke skupine in vse zainteresirane ne predstavlja le prostora za gojenje vrtnin, temveč lahko vrt postane tudi kraj srečevanj, druženj, izmenjave izkušenj, učenja in kakovostnega preživljanja prostega časa.

Letno za najem od 30 evrov dalje Cena najema vrtičkov je približno enaka ceni najema vrtičkov v lasti MOL. Ta sicer ponuja še oskrbo z vodo in shrambo za spravilo orodja. Najemnina za kvadratni meter šišenskih vrtičkov tako znaša en evro na leto (plus DDV), kar pomeni, da boste za 50 kvadratnih metrov veliko zemljišče letno odšteli dobrih 60 evrov. Najmanjši vrtiček bo meril 25 kvadratov, večina pa bo velikih 50 kvadratnih metrov.

Navdušenje nad vrtički je izjemno. V prvih dneh jim je uspelo oddati že dobro polovico zemljišča. Čas najema ni določen, najemniki bodo v svojih urbanih oazah uživali vse do tedaj, ko bo namembnost zemljišča ostala takšna, kot je. V praksi to pomeni vse od enega leta pa več deset let.

Zamisli o podobnih projektih v tej soseski je več. Vsaka zelenica med bloki bi tako lahko postala prostor druženja, kjer bi stanovalci lahko gojili svežo zelenjavo. Seveda ne zastonj.