Torek, 9. 1. 2018, 4.03
6 let, 10 mesecev
Kaj je ustavna obtožba in kakšne posledice bo imela za predsednika vlade
SDS zaradi begunca Ahmada danes nad Cerarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2
14
Poslanci bodo na izredni seji danes odločali o vložitvi ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Mira Cerarja. Na seji se bo moral premier Cerar zagovarjati zaradi očitkov SDS o zlorabi položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Pojasnjujemo, kaj ustavna obtožba sploh je in kakšne posledice ima lahko za obtožene.
Kje leži kamen spotike?
Ministrstvo za notranje zadeve je v primeru begunca Ahmada Šamija izdalo odločbo, po kateri bi moral biti deportiran na Hrvaško. Predsednik vlade Miro Cerar je, po mnenju poslanca SDS Vinka Gorenaka nezakonito, dosegel, da ta, sicer zakonita odločba ni bila izvršena.
Na eni izmed novinarskih konferenc je Gorenak poudaril, da je predsednik vlade neposredno posegel v izvršitev odločitev zakonitega organa: "Akt, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, je akt, ki je izvršljiv. Ne more ga odpraviti nihče več. Ta akt je zakonit in preizkušen tudi na vrhovnem sodišču, sodišču EU in na ustavnem sodišču."
Kako do ustavne obtožbe?
V 119. členu ustave je zapisano, da lahko predsednika vlade ali ministre državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Gorenak je prepričan, da je to, kar je storil Cerar, kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati: "Predsednik vlade je s tem po našem mnenju naredil dejanje, ki ima vse znake zlorabe položaja."
Zoper predsednika vlade je zato stranka SDS napovedala ustavno obtožbo, o vložitvi katere bodo poslanci odločali na današnji izredni seji. Kot vse kaže, predlog ustavne obtožbe ne bo prišel na ustavno sodišče. Podpreti bi ga moralo namreč vsaj 46 poslancev. Za zdaj so poslanci SDS pri podpori predlogu obtožbe osamljeni.
Ustavno obtožbo ima pravico predlagati najmanj 10 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti poslan predsedniku državnega zbora v pisni obliki in s podpisi predlagateljev. Vsebovati mora opis očitane kršitve ustave ali zakona in predloženi morajo biti dokazi.
"Nov politikantski manever Janeza Janše"
Premier Cerar vse obtožbe zavrača in pravi, da nikoli ni kršil ne zakona ne ustave: "Očitno gre za nov politikantski manever Janeza Janše in njegove stranke SDS.
Slovenija ima pravico s pravno podlago v dublinski uredbi, in sicer da lahko sama kadarkoli sprejme pristojnost za odločanje o Šamijevi prošnji za azil in ga ne vrača na Hrvaško je za Delo povedal nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic. "Nobena dosedanja sodba v tej zadevi tega ne preprečuje," je v zapisu Krivic opozoril, da izjave o (ne)spoštovanju sodb sodišč v primeru Ahmada Shamieha ne držijo.
Cerarja lahko razrešijo s funkcije
Ustavno sodišče bo v primeru obrožbe ugotavljalo njeno utemeljenost ali pa obtoženega oprostilo, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa bo lahko odločalo tudi o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.
Državni zbor ima za odločitev o predlogu 60 dni od sprejema predloga, če je v tem roku ne sprejme, je predlog zavrnjen. Mnenje o pravnih vidikih predloga mora podati sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ker gre za predlog zoper predsednika vlade, bo moral na zahtevo državnega zbora svoje mnenje o predlogu obtožbe izreči tudi predsednik republike Borut Pahor.
SDS lahko predlog obtožbe umakne do konca obravnave, v tem primeru velja, kakor da predlog ni bil vložen. O obtožbi predsednika vlade ali ministrov pa bo odločal državni zbor s sklepom.
SDS v preteklosti že nad Drnovška in Türka
V samostojni Sloveniji so bili do zdaj aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben še ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS.- Leta 1998 je vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premierja Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.
- V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker naj bi kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.
- Leta 2014 je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenka Bratušek, če ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu in s tem krši ustavno ureditev. Postopek ustavne obtožbe ni bil sprožen, saj je Bratuškova nekaj tednov pozneje odstopila, sicer po tistem, ko je na kongresu stranke Pozitivna Slovenija v tekmi za položaj predsednika izgubila proti Zoranu Jankoviću.
14