"Sanjali smo o demokraciji, prebudili smo se v tranzicijskem kapitalizmu"

Med 47 prejemniki nagrade državljan Evrope za leto 2015, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta letos tudi Slovenca, humanitarni delavec Tomo Križnar in pisatelj Drago Jančar.

"V moji literaturi je veliko različnih demonov, ker so ti vse 20. stoletje, v katerem sem jaz preživel večino časa, razsajali po Evropi. V vsako vas so prihajali ljudje v različnih uniformah, pobirali različne davke, nekoga odpeljali v Galicijo na fronto, drugi so umrli v povojnih pobojih. V moji literaturi se vse to odseva, demoni so prisotni," je ob podelitvi nagrade dejal Drago Jančar, najbolj bran, najbolj prevajan in najbolj nagrajevan slovenski avtor.

Sanjali smo o demokraciji, prebudili smo se v tranzicijskem kapitalizmu V kratkem pogovoru je glede reševanja težav migrantov iz Afrike dejal, da "po eni strani čutimo etično obvezo, da se tem ljudem pomaga, racionalnost pa pravi, da je treba reševati težave tam, kjer nastanejo. Evropa bo morala najti čudežno formulo med svojo razsvetljensko tradicijo in obrazci, pri katerih vztraja islam oziroma del islama, ki ne pristaja na laično državo."

Na vprašanje, ali sta Slovenija in Evropa danes taki, kot so si ju želeli, je odgovoril: "Sanjali smo o demokraciji, prebudili pa smo se v kapitalizmu, in to t. i. tranzicijskem kapitalizmu. Takrat nismo mislili, da obstajajo neki strahotni interesi."

S svojim umetniškim opusom je pomembno prispeval h krepitvi evropske ideje Evropski poslanec Milan Zver (SDS/EPP) je o nominaciji Draga Jančarja povedal, da je ta imel "neprecenljivo vlogo v t. i. slovenski pomladi ter v poznejšem kulturnem, političnem in nacionalnem dozorevanju Slovenk in Slovencev. V okviru Pena se je v devetdesetih požrtvovalno zavzemal za mir v času vojn na jugovzhodu Evrope." "S svojim umetniškim opusom je pomembno prispeval h krepitvi evropske ideje in evropskega projekta, EU, ki je prav danes v svojevrstni eksistenčni krizi, saj jo mnogi skušajo ošibiti ali celo uničiti. Zato so Jančarjeva proevropska umetniška sporočila še toliko več vredna," je še dejal Zver.

"Tomo Križnar predstavlja našo vest" Tomo Križnar je veliko več kot le popotnik. Na svojih potovanjih se je otresel klasičnih človeških šibkosti – ozkoglednosti, ozkosrčnosti, majhnosti – in postal glas neslišnih, je bilo rečeno ob podelitvi nagrade.

"Tomovega dela seveda ne smemo razumeti zgolj kot reševanje neke majhne skupine ljudi. Nasprotno, njegove aktivnosti nam nastavljalo ogledalo, v katerem lahko vidimo, kako odporni smo postali proti številnim pokvarjenim mehanizmom sveta, ki jih vodi želja po dobičku in kopičenju kapitala," je dejala evroposlanka Tanja Fajon (SD/S&D). "Vesela sem, da imamo v svoji sredini človeka, ki ne predstavlja le 'oči in ušes', kot sam pravi, temveč tudi našo vest."

Verjamem v različnost in sodelovanje "Kot je dobro imeti ženo, ker z njo dobiš drugo polovico možganov, še eno oko, tako verjamem, da je treba sodelovati. Verjamem v sodelovanje, kot dve roki lahko sodelujeta," je dejal Tomo Križnar.

"Moč za svoje delovanje črpam iz tistih sedmih let na kolesu. Prišel sem v stik s toliko kulturami, da zdaj verjamem v različnost. Ne verjamem, da moramo vsi postati isti, enaki," je Križnar pripovedoval o svojih bogatih svetovljanskih izkušnjah. Poudaril je še, da moramo prisluhniti drug drugemu in se poskušati razumeti. Tudi na primer teroriste. Če bi jih Evropa bolj poslušala, bi bolje živeli, je dejal Križnar.

Svojo nagrado je Križnar v zahvalo za veliko humanitarno delo izročil Suleimanu Jamusu iz Sudana, humanitarnemu koordinatorju darfurskih upornikov, ki že od leta 2008 živi v Sloveniji.

Temi: mednarodni razvoj in boj proti revščini Toma Križnarja je za nagrado nominirala Fajonova ob podpori evropskega poslanca Igorja Šoltesa (Skupina zelenih), Draga Jančarja pa je predlagal Milan Zver ob podpori vseh preostalih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu − Milana Zvera (SDS/EPP), Lojzeta Peterleta (NSi/EPP), Iva Vajgla (DeSUS/ALDE), Romane Tomc (SDS/EPP), Franca Bogoviča (SLS/EPP) in Patricije Šulin (SDS/EPP).